1.   Posebne uredbe zagotavljajo podporo prek nacionalnih programov, ukrepov Unije in nujne pomoči, s katero se dopolnjuje nacionalno, regionalno in lokalno ukrepanje, uresničujejo cilji Unije ter ustvarja dodana vrednost za Unijo.

2.   Komisija in države članice zagotovijo, da je podpora, zagotovljena v skladu s posebnimi uredbami in s strani držav članic, usklajena z zadevnimi dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije ter dopolnjuje druge instrumente Unije, pri čemer se upoštevajo specifične okoliščine posameznih držav članic.

3.   Podpora, zagotovljena v skladu s posebnimi uredbami, se izvaja v tesnem sodelovanju med Komisijo in državami članicami.

4.   Komisija in države članice v skladu s svojimi zadevnimi pristojnostmi skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) v zvezi z ukrepi, ki se izvajajo v tretjih državah in v povezavi z njimi, zagotavljajo usklajenost med to uredbo in posebnimi uredbami ter z drugimi zadevnimi politikami, strategijami in instrumenti Unije, vključno s tistimi, ki spadajo v okvir zunanjega delovanja Unije.

5.   Komisija in države članice skupaj z ESZD po potrebi zagotavljajo, da se ukrepi, ki se izvajajo v tretjih državah in v povezavi z njimi, sprejemajo v sinergiji in skladno z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije. Zagotovijo predvsem, da ti ukrepi:

6.   Komisija in države članice se bodo ravnale po načelu dobrega finančnega poslovodenja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kot je določeno v členu 30 navedene uredbe.

7.   Komisija in države članice zagotovijo učinkovitost podpore, dodeljene s posebnimi uredbami, vključno s spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem.

8.   Komisija in države članice ob upoštevanju načela sorazmernosti izvajajo zadevne naloge v zvezi s to uredbo in posebnimi uredbami, da bi se zmanjšalo upravno breme za upravičence, države članice in Komisijo.

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe in posebnih uredb, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in finančnimi kaznimi.

2.   Države članice preprečujejo, ugotavljajo in odpravljajo nepravilnosti ter izterjajo neupravičeno izplačane zneske skupaj z vsemi zamudnimi obrestmi. O nepravilnostih uradno obveščajo Komisijo, prav tako pa jo obveščajo o bistvenem napredku pri povezanih upravnih in sodnih postopkih.

3.   Kadar zneskov, ki so bili upravičencu neupravičeno izplačani zaradi napake ali malomarnosti države članice, ni mogoče izterjati, je država članica odgovorna za povračilo zadevnih zneskov v proračun Unije.

4.   Države članice učinkovito preprečujejo goljufije, zlasti v zvezi s področji z višjo stopnjo tveganja. Takšno preprečevanje ima odvračilni učinek ob upoštevanju koristi in sorazmernosti ukrepov.

5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 58 v zvezi z obveznostmi držav članic, ki so podrobneje določene v odstavkih 2 in 3 tega člena.

6.   Komisija z izvedbenimi akti določi pogostost poročanja o nepravilnostih in obliko poročanja, ki se uporablja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 59(2).

7.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za revizijo na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije v skladu s to uredbo in posebnimi uredbami.

8.   OLAF lahko opravi preiskave, tudi preglede in inšpekcije na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (11), da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, ki se financira v skladu s to uredbo in posebnimi uredbami, prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

9.   Brez poseganja v odstavke 1, 7 in 8 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki so posledica izvajanja te uredbe in posebnih uredb, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

1.   Komisija določi skupni znesek, ki bo na voljo za ukrepe Unije, nujno pomoč in tehnično pomoč na pobudo Komisije v okviru letnih dodeljenih sredstev iz proračuna Unije.

2.   Komisija z izvedbenim aktom sprejme delovni program za ukrepe Unije in nujno pomoč. Ti izvedbeni akt se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(3).

3.   Za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti sredstev lahko Komisija ločeno sprejme delovni program za nujno pomoč.

4.   Ukrepi Unije, nujna pomoč in tehnična pomoč na pobudo Komisije se lahko izvajajo bodisi neposredno, s strani Komisije ali prek izvajalskih agencij, ali posredno, s strani subjektov in oseb, razen držav članic, v skladu s členom 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

1.   Komisija se lahko pri odzivu na izredne razmere, opredeljene v posebnih uredbah, odloči za zagotovitev nujne pomoči. V takih primerih o tem pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet.

2.   V okviru razpoložljivih sredstev lahko nujna pomoč predstavlja 100 % upravičenih izdatkov.

3.   Nujna pomoč je lahko sestavljena iz pomoči v državah članicah in tretjih državah v skladu s cilji in ukrepi, opredeljenimi v posebnih uredbah.

4.   Nujna pomoč se lahko nameni za izdatke, ki so nastali pred datumom predložitve vloge za dodelitev nepovratnih sredstev ali zahtevka za pomoč, vendar ne pred 1. januarjem 2014, kadar je potrebno za izvedbo ukrepa.

5.   Nujna pomoč je lahko v obliki nepovratnih sredstev, dodeljenih neposredno agencijam Unije.

1.   Komisija lahko odloči, da financira ukrepe Unije in nujno pomoč v tretjih državah ali v povezavi z njimi v skladu s cilji in ukrepi, opredeljenimi v posebnih uredbah.

2.   Kadar se takšni ukrepi izvajajo neposredno, vloge za dodelitev nepovratnih sredstev lahko predložijo naslednji subjekti:

1.   Na pobudo ali v imenu Komisije se lahko s posebnimi uredbami podpre ukrepe za pripravo in spremljanje, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje in revizijo ter nadzorne ukrepe in dejavnosti, ki so potrebni za izvajanje te uredbe in posebnih uredb.

2.   Ukrepi in dejavnosti iz odstavka 1 lahko vključujejo:

3.   Ukrepi in dejavnosti iz odstavka 1 lahko zadevajo tudi pretekle in prihodnje finančne okvire.

1.   Države članice in pristojni organi, kot so opredeljeni v členu 25, so odgovorni za izvajanje programov in uresničevanje njihovih nalog v skladu s to uredbo in posebnimi uredbami na ustrezni ravni, v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim okvirom zadevnih držav članic ter ob upoštevanju te uredbe in posebnih uredb.

2.   Ureditve za izvedbo in uporabo pomoči, zagotovljene s posebnimi uredbami, ter zlasti finančnih in upravnih virov, potrebnih za poročanje, vrednotenje, upravljanje in nadzor, upoštevajo načelo sorazmernosti ob upoštevanju stopnje dodeljene podpore, s čimer zmanjšujejo upravno breme in spodbujajo učinkovito izvajanje.

1.   Vsaka država članica v skladu z nacionalnimi pravili in praksami ter ob upoštevanju vseh veljavnih varnostnih zahtev organizira partnerstvo z zadevnimi organi in subjekti, za opravljanje nalog iz odstavka 3. V partnerstvo se po potrebi vključijo zadevni javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Po potrebi lahko vključuje tudi zadevne mednarodne organizacije, nevladne organizacije in socialne partnerje.

2.   Partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z ustreznimi institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pristojnostmi posameznih kategorij partnerjev.

3.   Država članica s partnerstvom sodeluje pri pripravi, izvajanju, spremljanju in vrednotenju nacionalnih programov. Sestava partnerstva se na različnih stopnjah programa lahko razlikuje.

4.   Vsaka država članica ustanovi odbor za spremljanje, namenjen podpori izvajanja nacionalnih programov.

5.   Komisija lahko pripravi smernice za spremljanje nacionalnih programov, po potrebi in dogovoru z zadevno državo članico pa lahko tudi kot svetovalka sodeluje pri delu odbora za spremljanje.

1.   Da bi olajšali pripravo nacionalnih programov, vodita vsaka država članica in Komisija dialog na ravni visokih uradnikov, pri čemer se upoštevajo ustrezni okvirni časovni razporedi iz člena 14. Poudarek dialoga bo na celotnih rezultatih, ki jih je treba doseči z nacionalnimi programi, da bi izpolnili potrebe in prednostne naloge držav članic na področjih ukrepanja, zajetih v posebnih uredbah, ob upoštevanju izhodiščnega stanja v zadevni državi članici in ciljev posebnih uredb. Dialog bo služil tudi za izmenjavo mnenj o ukrepih Unije. Rezultati dialoga se uporabijo za usmerjanje priprave in odobritev nacionalnih programov ter vsebujejo datum, do katerega naj bi države članice nacionalne programe predložile Komisiji, kar bo omogočilo pravočasno sprejetje programov. Rezultati se zabeležijo v dogovorjenem zapisniku.

2.   Ukrepi, ki jih je treba izvesti v tretjih državah in v povezavi z njimi, niso neposredno usmerjeni v razvoj, z dialogom o usmeritvi pa naj se doseže popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja in zunanje politike Unije v povezavi z zadevno državo ali regijo.

3.   Po zaključku dialogov o usmeritvi Komisija obvesti Evropski parlament o celotnih rezultatih.

4.   Če država članica in Komisija menita, da je to potrebno, se po vmesnem pregledu iz člena 15 dialog o usmeritvi ponovi, da bi se ponovno ocenile potrebe zadevne države članice in prednostne naloge Unije.

1.   Vsaka država članica predlaga na podlagi rezultatov dialoga o usmeritvi iz člena 13(1) večletni nacionalni program v skladu s posebnimi uredbami.

2.   Vsak predlagani nacionalni program obsega proračunska leta v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in vsebuje naslednje elemente:

3.   Države članice predložijo predlagane nacionalne programe Komisiji najpozneje tri mesece po zaključku dialoga o usmeritvi iz člena 13.

4.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme vzorec, v skladu s katerim se pripravijo nacionalni programi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(3).

5.   Pred potrditvijo predlaganega nacionalnega programa Komisija preveri:

6.   Komisija sporoči svoje pripombe v treh mesecih od dneva predložitve predlaganega nacionalnega programa. Kadar Komisija meni, da predlagani nacionalni program ni v skladu s cilji posebne uredbe, ni ustrezen glede na nacionalno strategijo ali da sredstva Unije, ki naj bi se dodelila za te cilje, ne zadostujejo ali da program ni skladen s pravom Unije, pozove zadevno državo članico, naj zagotovi vse potrebne dodatne informacije in po potrebi spremeni predlagani nacionalni program.

7.   Komisija odobri posamezen nacionalni program najpozneje šest mesecev po tem, ko ga država članica uradno predloži, pod pogojem, da so bile vse pripombe Komisije zadovoljivo upoštevane.

8.   Brez poseganja v odstavek 7 Komisija obvesti Evropski parlament o celotnih rezultatih uporabe odstavkov 5 in 6, vključno z izpolnjevanjem ali odstopanjem od najnižjih deležev, določenih na cilj v ustreznih posebnih uredbah.

9.   V primeru novih ali nepredvidljivih okoliščin se lahko na pobudo Komisije ali zadevne države članice odobren nacionalni program ponovno pregleda in po potrebi spremeni za preostanek programskega obdobja.

1.   Komisija in posamezne države članice leta 2018 ponovno pregledajo položaj ob upoštevanju vmesnih poročil o vrednotenju, ki jih države članice predložijo v skladu s točko (a) člena 57(1) in glede na razvoj politik Unije in razvoj v zadevni državi članici.

2.   Po pregledu iz odstavka 1 in ob upoštevanju njegovih rezultatov se nacionalni programi lahko revidirajo.

3.   Pravila iz člena 14 o pripravi in odobritvi nacionalnih programov se smiselno uporabljajo za pripravo in odobritev revidiranih nacionalnih programov.

4.   Po zaključku vmesnega pregleda in v okviru vmesnega vrednotenja iz točke (a) člena 57(2) Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o vmesnem pregledu.

1.   Finančni prispevki, predvideni v skladu z nacionalnimi programi, so v obliki nepovratnih sredstev.

2.   Ukrepi, ki jih podpirajo nacionalni programi, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do financiranja iz drugih virov, ki jih zajema proračun Unije.

3.   Prispevek iz proračuna Unije ne presega 75 % skupnih upravičenih izdatkov projekta.

4.   Prispevek iz proračuna Unije se lahko v skladu s posebnimi ukrepi ali strateškimi prednostnimi nalogami iz posebnih uredb poveča na 90 %.

5.   Prispevek iz proračuna Unije se lahko v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah poveča na 90 %, na primer, če zaradi gospodarskih pritiskov na nacionalni proračun projekti sicer ne bi bili izvedeni, cilji nacionalnega programa pa ne bi bili doseženi.

6.   Prispevek iz proračuna Unije za tehnično pomoč lahko na pobudo države članice znaša do 100 % skupnih upravičenih izdatkov.

1.   Upravičenost izdatkov se določi na podlagi nacionalnih pravil, razen če so določena posebna pravila v tej uredbi ali v posebnih uredbah.

2.   V skladu s posebnimi uredbami morajo biti izdatki, da so upravičeni:

3.   Izdatki so upravičeni do podpore v skladu s posebno uredbo, če:

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 so izdatki, plačani leta 2014, upravičeni tudi, kadar jih je odgovorni organ plačal pred svojim uradnim imenovanjem v skladu s členom 26, pod pogojem, da so sistemi upravljanja in nadzora, ki so se uporabljali pred uradnim imenovanjem, dejansko isti kot sistemi, ki so veljavni po uradnem imenovanju odgovornega organa.

5.   Izdatki, vključeni v zahtevke za plačilo, ki jih upravičenec predloži odgovornemu organu, so podprti z računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti, razen za oblike podpore iz točk (b), (c) in (d) člena 18(1). Za tovrstne oblike pomoči so z odstopanjem od odstavka 3 tega člena zneski v zahtevku za plačilo stroški, ki jih odgovorni organ povrne upravičencu.

6.   Neto prihodek, ki je nastal neposredno zaradi projekta med njegovim izvajanjem in ni bil upoštevan v času odobritve projekta, se odšteje od upravičenih izdatkov projekta najpozneje v končnem zahtevku za plačilo, ki ga predloži upravičenec.

1.   Upravičeni izdatki se lahko povrnejo na naslednje načine:

2.   Možnosti iz odstavka 1 se lahko kombinirajo, kadar posamezna možnost zajema različne kategorije stroškov ali kadar so uporabljene za različne projekte v ukrepu ali za zaporedne faze ukrepa.

3.   Kadar se projekt izvaja izključno z javnimi naročili del, blaga ali storitev, se uporablja samo točka (a) odstavka 1. Če so javna naročila v okviru projekta omejena samo na nekatere kategorije stroškov, se lahko uporabijo vse možnosti iz odstavka 1.

4.   Zneski iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 se določijo na podlagi ene od naslednjih možnosti:

5.   V dokumentu, ki določa pogoje za podporo za vsak projekt, se določi metoda, ki se uporablja za določanje stroškov projekta in pogojev za plačilo nepovratnih sredstev.

6.   Kadar izvedba projekta povzroči posredne stroške, se ti lahko izračunajo kot pavšalni znesek na enega od naslednjih načinov:

7.   Za namene določanja stroškov za osebje, ki se nanašajo na izvajanje projekta, se lahko urna postavka, ki se uporablja, izračuna tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški za zaposlene delijo s 1 720 urami.

8.   Poleg metod, določenih v odstavku 4, in kadar prispevek iz proračuna Unije ne presega 100 000 EUR, se lahko zneski iz točk (b), (c) in (d) odstavka 1 določijo za vsak primer posebej na podlagi predloga proračuna, ki ga predhodno odobri odgovorni organ.

9.   Stroški amortizacije se lahko štejejo za upravičene, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

10.   Brez poseganja v člen 43 in za namene odstavka 8 tega člena lahko države članice, katerih valuta ni euro, uporabljajo menjalni tečaj eura, ki velja na dan odobritve projekta ali podpisa dogovora o projektu na podlagi mesečnega računovodskega menjalnega tečaja, ki ga v elektronski obliki objavi Komisija. Menjalni tečaj eura se v času projekta ne spreminja.

1.   S posebnimi uredbami se lahko na pobudo držav članic za vsak nacionalni program podprejo ukrepi za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje in komuniciranje, mreženje, nadzor in revizijo ter ukrepi za okrepitev upravne zmogljivosti za izvajanje te uredbe in posebnih uredb.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 lahko vključujejo:

3.   Države članice lahko dodeljena sredstva uporabijo za podporo ukrepom za zmanjšanje upravnega bremena upravičencev in pristojnih organov iz člena 25, vključno s sistemi elektronske izmenjave podatkov, ter ukrepom za krepitev zmogljivosti organov držav članic in upravičencev za upravljanje in uporabo podpore, zagotovljene v skladu s posebnimi uredbami.

4.   Ukrepi lahko zadevajo tudi pretekle in prihodnje finančne okvire.

5.   V primerih, ko je eden ali več pristojnih organov skupnih za več kot en nacionalni program, se lahko odobritve za izdatke za tehnično pomoč za posamezne programe delno ali v celoti združijo.

1.   Države članice izpolnijo obveznosti upravljanja, nadzora in revizije ter prevzamejo s tem povezane pristojnosti, ki so določene v pravilih o deljenem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in te uredbe.

2.   Države članice zagotovijo, da so njihovi sistemi upravljanja in nadzora za nacionalne programe vzpostavljeni v skladu s to uredbo ter da ti sistemi uspešno delujejo.

3.   Države članice vsakemu pristojnemu organu dodelijo ustrezna sredstva za izvajanje nalog v celotnem programskem obdobju.

4.   Države članice določijo pregledna pravila in postopke za izbiro in izvajanje projektov v skladu s to uredbo in posebnimi uredbami.

5.   Vse uradne izmenjave informacij med državo članico in Komisijo se izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov. Komisija z izvedbenimi akti določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati zadevni sistem elektronske izmenjave podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(3).

1.   Za namene te uredbe in posebni uredb so pristojni organi:

2.   Vsaka država članica določi pravila, ki urejajo odnose med organi iz odstavka 1 in njihove odnose s Komisijo.

1.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o uradnem imenovanju v skladu s členom 59(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 na ministrski ravni odgovornih organov v državah članicah, pristojnih za upravljanje in nadzor izdatkov v skladu s to uredbo, in sicer čim prej po odobritvi nacionalnega programa.

2.   Imenovanje iz odstavka 1 se organu podeli, če izpolnjuje merila za imenovanje v zvezi z notranjim okoljem, dejavnostmi nadzora, obveščanjem, sporočanjem ter spremljanjem, kakor so določena v tej uredbi oziroma na podlagi te uredbe.

3.   Imenovanje odgovornega organa temelji na mnenju revizijskega telesa, ki je lahko revizijski organ, in ki oceni, ali odgovorni organ izpolnjuje merila za imenovanje. To revizijsko telo je lahko avtonomna javna institucija, pristojna za spremljanje, vrednotenje in revizijo uprave. Revizijsko telo deluje neodvisno od odgovornega organa in svoje delo opravlja skladno z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. V skladu s členom 59(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 lahko države članice odločitev o imenovanju utemeljijo na podlagi tega, ali so sistemi upravljanja in nadzora v bistvu enaki kot tisti, ki so se uporabljali v predhodnem obdobju in ali so delovali učinkovito. Če obstoječi rezultati revizije in nadzora pokažejo, da imenovani organi ne izpolnjujejo več meril za imenovanje, države članice s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovijo, da so pomanjkljivosti pri izvajanju nalog teh organov odpravljene, med drugim tudi s preklicem imenovanja.

4.   Da se zagotovi pravilno delovanje sistema, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 58, ki zadevajo:

1.   Odgovorni organi izvajajo sistematičen upravni nadzor in ga dopolnijo s pregledi na kraju samem, kadar je ustrezno tudi nenapovedano, s katerimi preverijo izdatke, povezane s končnimi zahtevki upravičencev za plačilo, ki so navedeni v letnem zaključnem računu z namenom zagotovitve zadostne ravni zanesljivosti.

2.   Pri pregledih na kraju samem odgovorni organ izbere vzorec za kontrolo med vsemi upravičenci, ki po potrebi vključuje naključni del in del na podlagi tveganja, da dobi podatke o reprezentativni stopnji napak in minimalni stopnji zaupanja, pri čemer je pozoren tudi na največje napake.

3.   Odgovorni organ o vsakem pregledu na kraju samem sestavi poročilo o pregledu.

4.   Kadar se ugotovljene težave zdijo sistematične in bi tako lahko pomenile tveganje za druge projekte, odgovorni organ zagotovi nadaljnja preverjanja, po potrebi tudi z dodatnimi kontrolami, da se določi obseg težav in ali je stopnja napake nad sprejemljivo ravnijo. Odgovorni organ sprejme potrebne preventivne in popravne ukrepe ter o njih obvesti Komisijo v povzetku iz točke (b) prvega pododstavka člena 59(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

5.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme potrebna pravila, s katerimi naj bi se dosegla enotna uporaba tega člena. Ta pravila se lahko nanašajo zlasti na naslednje:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(3).

1.   Da bi podprli mnenje, predloženo v skladu s členom 59 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, revizijski organ zagotovi, da se izvedejo revizije sistemov upravljanja in nadzora, in sicer na ustreznem vzorcu izdatkov, vključenih v letni zaključni račun. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 58 te uredbe, ki opredeljuje status revizijskih organov in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati njihove revizije.

2.   Kadar revizijo izvede telo, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da ima takšno telo potrebno specializirano strokovno znanje in da deluje neodvisno.

3.   Revizijski organ zagotovi, da revizija izpolnjuje mednarodno sprejete revizijske standarde.

1.   Komisija sodeluje z revizijskimi organi zaradi uskladitve njihovih revizijskih načrtov in metod ter zagotovi čimprejšnjo izmenjavo rezultatov revizij v zvezi s sistemi upravljanja in nadzora, da se v kar največji meri in sorazmerno izkoristijo sredstva za nadzor in prepreči neupravičeno podvajanje dela.

2.   Komisija in revizijski organi se redno sestajajo, da izmenjajo stališča v zvezi z zadevami, povezanimi z izboljšanjem sistemov upravljanja in nadzora.

1.   Komisija na podlagi razpoložljivih informacij, vključno s postopkom imenovanja, zahtevkom za plačilo letne razlike iz člena 44, letnimi poročili o izvajanju in revizijami s strani nacionalnih organov in organov Unije, oceni, ali so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s to uredbo ter da ti sistemi uspešno delujejo pri izvajanju nacionalnih programov.

2.   Brez poseganja v revizije, ki jih opravijo države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravijo revizije ali preglede na kraju samem po vsaj 12-dnevnem predhodnem obvestilu pristojnega nacionalnega organa, razen v nujnih primerih. Komisija spoštuje načelo sorazmernosti ob upoštevanju potrebe po preprečevanju neupravičenega podvajanja revizij ali pregledov, ki jih izvajajo države članice, stopnje tveganja za proračun Unije in potrebe po kar največjem zmanjšanju upravnega bremena za upravičence. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah ali pregledih.

3.   Revizije ali pregledi lahko vključujejo zlasti:

4.   Uradniki Komisije ali njeni pooblaščeni predstavniki, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij ali pregledov na kraju samem, imajo dostop do vseh potrebnih evidenc, dokumentov in metapodatkov, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjeni, v zvezi s projekti in tehnično pomočjo ali s sistemi upravljanja in nadzora. Države članice Komisiji na zahtevo zagotovijo kopije takih evidenc, dokumentov in metapodatkov. Pooblastila iz tega odstavka ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih določene ukrepe izvajajo uradniki, posebej imenovani z akti nacionalne zakonodaje. Uradniki Komisije in pooblaščeni predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje. Vendar pa imajo brez poseganja v pristojnosti nacionalnih sodišč in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zadevnih pravnih subjektov dostop do tako pridobljenih informacij.

5.   Na zahtevo Komisije in s soglasjem zadevne države članice pristojni organi te države članice izvedejo dodaten nadzor ali preiskave v zvezi z ukrepi iz te uredbe. Pri takšnem nadzoru lahko sodelujejo zastopniki Komisije ali osebe, ki jih Komisija za to pooblasti. Za izboljšanje nadzora lahko Komisija s soglasjem zadevnih držav članic za nekatere preglede ali preiskave za pomoč zaprosi organe teh držav članic.

6.   Komisija lahko od države članice zahteva sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev uspešnega delovanja njenih sistemov upravljanja in nadzora ali pravilnost izdatkov v skladu s pravili o upravičenosti.

1.   Proračunske obveznosti Unije za posamezni nacionalni program se izvršijo v letnih obrokih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

2.   Sklep Komisije o odobritvi nacionalnega programa predstavlja sklep o financiranju v smislu člena 84 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in po uradnem obvestilu zadevni državi članici pravno obveznost v smislu navedene uredbe.

3.   Proračunska obveznost za prvi obrok za posamezni nacionalni program nastane, ko Komisija odobri nacionalni program.

4.   Proračunske obveznosti za naslednje obroke Komisija izvrši pred 1. majem vsakega leta na podlagi sklepa iz odstavka 2 tega člena, razen kadar se uporablja člen 16 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

1.   Komisija izplača prispevke iz proračuna Unije za nacionalne programe v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljivost sredstev. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost.

2.   Plačila so v obliki začetnega predhodnega financiranja, letnega predhodnega financiranja, plačila letne razlike in plačila končne razlike.

3.   Uporablja se člen 90 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

1.   Skupni znesek plačil začetnega predhodnega financiranja in plačil letne razlike ne presega 95 % prispevka za zadevni nacionalni program iz proračuna Unije.

2.   Ko je dosežena zgornja meja 95 %, lahko države članice nadaljujejo pošiljanje zahtevkov za plačilo Komisiji.

1.   Po sklepu Komisije o odobritvi nacionalnega programa Komisija imenovanemu odgovornemu organu v štirih mesecih plača znesek začetnega predhodnega financiranja za celotno programsko obdobje. Ta znesek začetnega predhodnega financiranja predstavlja 4 % celotnega prispevka za zadevni nacionalni program iz proračuna Unije. Razdeli se lahko na dva obroka, odvisno od razpoložljivosti proračunskih sredstev.

2.   Letno predhodno financiranje v znesku 3 % celotnega prispevka iz proračuna Unije za zadevni nacionalni program se izplača pred 1. februarjem 2015. V letih 2016 do 2022 znaša 5 % celotnega prispevka za zadevni nacionalni program iz proračuna Unije.

3.   Če je nacionalni program odobren leta 2015 ali pozneje, se zneska začetnega predhodnega financiranja in letnega predhodnega financiranja izplačata najpozneje 60 dni po sprejetju nacionalnega programa, odvisno od razpoložljivosti proračunskih sredstev.

4.   V primeru sprememb celotnega prispevka iz proračuna Unije za nacionalni program se zneski začetnega kot tudi letnega predhodnega financiranja ustrezno spremenijo in so razvidni iz sklepa o financiranju.

5.   Predhodno financiranje se uporablja za plačila upravičencem pri izvajanju nacionalnega programa ter za izdatke pristojnih organov v zvezi s tehnično pomočjo. Pristojnemu organu se da nemudoma na voljo za te namene.

1.   Znesek, plačan kot začetno predhodno financiranje, Komisija v celoti obračuna v skladu s postopkom iz člena 40 najpozneje ob zaključku nacionalnega programa.

2.   Znesek, ki je bil izplačan v obliki letnega predhodnega financiranja, se v zaključnem računu Komisije obračuna v skladu s členom 39.

3.   Komisiji se povrne celotni znesek, nakazan za predhodno financiranje, če v skladu s členom 44 v 36 mesecih od datuma nakazila prvega obroka zneska začetnega predhodnega financiranja ni bil poslan noben zahtevek za plačilo.

4.   Obresti, ki nastanejo na začetno predhodno financiranje, se porabijo za zadevni nacionalni program in odštejejo od zneska javnih odhodkov, navedenega v zahtevku za končno plačilo.

1.   Kot notranje razporejeni prejemki v smislu člena 21 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 veljajo:

2.   Zneski iz odstavka 1 se vplačajo v proračun Unije, v primeru ponovne uporabe pa se najprej uporabijo za financiranje izdatkov v skladu s posebnimi uredbami.

1.   Komisija plača letno razliko na podlagi veljavnega finančnega načrta, letnega zaključnega računa za ustrezno proračunsko leto nacionalnega programa in ustrezne odločitve o potrditvi obračuna.

2.   Letni zaključni račun zajema plačila, ki jih opravi odgovorni organ, tudi plačila v zvezi s tehnično pomočjo, med proračunskim letom in za katere so izpolnjene zahteve glede nadzora iz člena 27.

3.   Letna razlika se glede na razpoložljivost proračunskih sredstev plača najpozneje šest mesecev po tem, ko Komisija za sprejemljive oceni informacije in dokumente iz člena 44(1) in člena 54 ter so obračunani zadnji letni zaključni računi.

1.   Države članice do 31. decembra 2023 predložijo naslednje dokumente:

2.   Zadnji letni zaključni račun vključuje tudi plačila, ki jih opravi odgovorni organ v obdobju od 16. oktobra 2022 do 30. junija 2023.

3.   Po prejemu dokumentov iz odstavka 1 Komisija plača končno razliko na podlagi veljavnega finančnega načrta, zadnjega letnega zaključnega računa in ustrezne odločitve o potrditvi obračuna.

4.   Končna razlika se glede na razpoložljivost proračunskih sredstev plača najpozneje tri mesece po dnevu potrditve obračuna za zadnje proračunsko leto ali en mesec po dnevu sprejetja končnega poročila o izvajanju, odvisno od tega, kaj je pozneje. Zneske, dodeljene po plačilu razlike, Komisija brez poseganja v člen 52 sprosti v šestih mesecih.

1.   Rok za plačilo na podlagi zahtevka za plačilo lahko odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil prekine v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za največ šest mesecev, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

Država članica lahko privoli, da se obdobje prekinitve podaljša za dodatne tri mesece.

2.   Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil omeji prekinitev tistega dela izdatkov, ki ga zajema zahtevek za plačilo, na katerega so vplivali elementi iz prvega pododstavka odstavka 1, razen če ni mogoče ugotoviti, za kateri del izdatkov gre. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil nemudoma pisno obvesti državo članico in odgovorni organ o razlogu za prekinitev in od njiju zahteva, da popravita stanje. Odredbodajalec na podlagi prenosa pooblastil prekliče prekinitev, takoj ko so sprejeti potrebni ukrepi.

1.   Komisija lahko odloži plačilo celotne letne razlike ali njenega dela, kadar:

2.   Komisija se lahko odloči, da odloži izplačilo celotne letne razlike ali njenega dela, potem ko je zadevni državi članici dala možnost, da predloži svoje pripombe.

3.   Komisija prekliče odložitev izplačila celotne letne razlike ali njenega dela, kadar zadevna država članica sprejme potrebne ukrepe, zaradi katerih je odložitev mogoče preklicati.

1.   Zneski iz nacionalnih programov, ki so jih predložile države članice, napovedi izdatkov, poročila o izvrševanju odhodkov, zahtevki za plačila, letni zaključni računi in izdatki, navedeni v letnih in končnih poročilih o izvajanju, so izraženi v eurih.

2.   Države članice, katerih valuta na dan zahtevka za plačilo ni euro, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ti zneski se v eure preračunajo po mesečnem računovodskem menjalnem tečaju eura Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki vknjiženi v računovodskih izkazih odgovornega organa zadevnega nacionalnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.

3.   V primerih, ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 2 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je odgovorni organ vknjižil v računovodske izkaze pred dnem, ko začne veljati nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.

1.   Do 15. februarja leta, ki sledi proračunskemu letu, vsaka država članica Komisiji predloži dokumente in informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 59(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Predloženi dokumenti se uporabijo kot zahtevek za plačilo letne razlike. Rok 15. februarja lahko Komisija na podlagi sporočila zadevne države članice izjemoma podaljša največ do 1. marca. Države članice lahko te informacije objavijo na primerni ravni.

2.   Komisija lahko od države članice zahteva, da zagotovi dodatne informacije za namene letne potrditve obračuna. Če država članica zahtevanih informacij ne predloži v roku, ki ga določi Komisija, lahko Komisija sprejme odločitev o potrditvi obračuna na podlagi informacij, ki jih ima na voljo.

3.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme predloge, v skladu s katerimi se pripravijo dokumenti iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 59(2).

1.   Komisija do 31. maja v letu, ki sledi proračunskemu letu, odloča o potrditvi letnih zaključnih računov za vsak nacionalni program. Odločitev o potrditvi obračunov zajema celovitost, točnost in verodostojnost predloženih letnih zaključnih računov brez poseganja v kakršne koli naknadne finančne popravke.

2.   Komisija z izvedbenimi akti določi ureditev glede izvajanja postopka letne potrditve obračuna, kar zadeva ukrepe, ki jih je treba izvesti v zvezi s sprejetjem sklepa in njegove izvedbe, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(3).

1.   Komisija izvede finančne popravke z ukinitvijo dela ali celotnega prispevka iz proračuna Unije k nacionalnemu programu in z izterjavo od zadevne države članice, da se iz financiranja Unije izključijo vsi izdatki, ki kršijo veljavno zakonodajo, vključno v zvezi s pomanjkljivostmi sistemov upravljanja in nadzora držav članic, ki jih je ugotovila Komisija ali Računsko sodišče.

2.   Kršitev veljavne zakonodaje je podlaga za finančni popravek samo v povezavi z izdatki, ki so bili prijavljeni Komisiji, in če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:

3.   Komisija pri odločanju o finančnem popravku iz odstavka 1 upošteva načelo sorazmernosti tako, da upošteva vrsto in resnost kršitve veljavne zakonodaje ter njene finančne posledice za proračun Unije.

4.   Pred sprejetjem vsakega sklepa o zavrnitvi financiranja se ugotovitve Komisije in odgovori zadevne države članice uradno pisno sporočijo obema stranema, pri čemer ti nato na podlagi teh sporočil skušata skleniti dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

5.   Financiranje se ne sme zavrniti za:

6.   Komisija z izvedbenimi akti določi ureditve glede izvajanja postopka potrditve skladnosti, kar zadeva ukrepe, ki jih je treba izvesti v zvezi s sprejetjem sklepa in njegovo izvedbo, vključno z izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter roki, ki jih je treba upoštevati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(3).

1.   Vsako povračilo v proračun Unije se izvrši pred rokom, določenim v nalogu za izterjavo, sestavljenim v skladu s členom 80 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Ta rok je zadnji dan drugega meseca, ki sledi izdaji naloga.

2.   Za vsako zamudo pri povračilu se plačajo zamudne obresti, ki se zaračunajo za obdobje od roka za plačilo do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je 1,5 odstotne točke višja od obrestne mere, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje operacije glavnega refinanciranja prvi delovni dan meseca, v katerem je rok izplačila.

1.   Nacionalni programi se predložijo v postopek sprostitve obveznosti, uveden na podlagi tega, da se zneski, povezani s prevzeto obveznostjo, ki niso zajeti v začetnem in letnem predhodnem financiranju iz člena 35 in zahtevku za plačilo iz člena 44, sprostijo do 31. decembra drugega leta po prevzetju proračunske obveznosti. Komisija za namen sprostitve obveznosti znesek izračuna tako, da proračunskim obveznostim za vsako leto med leti 2015 in 2020 prišteje šestino letnih proračunskih obveznosti, povezanih s celotnim zneskom prispevka za leto 2014.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se roki za sprostitev obveznosti ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s celotnim letnim prispevkom za leto 2014.

3.   Če je prva letna proračunska obveznost povezana s celotnim letnim prispevkom za leto 2015, se roki za sprostitev obveznosti z odstopanjem od odstavka 1 ne uporabljajo za letne proračunske obveznosti, povezane s celotnim letnim prispevkom za leto 2015. Komisija v takih primerih znesek iz odstavka 1 izračuna tako, da vsaki proračunski obveznosti med leti 2016 in 2020 prišteje petino letne proračunske obveznosti, povezane s celotnim zneskom prispevka za leto 2015.

4.   Prevzeta obveznost v zvezi z zadnjim letom obdobja se sprosti v skladu s pravili, ki veljajo za zaključek programov.

5.   Vse prevzete obveznosti, ki so še odprte na zadnji dan upravičenosti do odhodkov v skladu s členom 17(3) in za katere odgovorni organ ne predloži zahtevka za plačilo v šestih mesecih po omenjenem datumu, se samodejno sprostijo.

1.   Znesek, na katerega se nanaša sprostitev obveznosti, se zmanjša za zneske, ki jih pristojni organ ni mogel prijaviti Komisiji:

Za zmanjšanje se lahko zaprosi enkrat, če je začasna ustavitev ali višja sila trajala do enega leta. Če je začasna ustavitev ali višja sila trajala več kot eno leto, se za zmanjšanje lahko zaprosi večkrat, skladno s trajanjem višje sile ali številom let med datumom sodne ali upravne odločbe, s katero je bilo izvajanje ukrepov začasno ustavljeno, in datumom končne sodne ali upravne odločbe.

2.   Država članica do 31. januarja pošlje Komisiji informacije o izjemah iz odstavka 1 za znesek, z namenom, da se znesek prijavi do konca predhodnega leta.

3.   Del proračunskih obveznosti, za katere je bil predložen zahtevek za plačilo, a je Komisija plačilo 31. decembra leta N + 2 zmanjšala ali odložila, se ne upošteva pri izračunu zneska za samodejno sprostitev obveznosti.

1.   Kadar koli obstaja tveganje glede uporabe sprostitve obveznosti iz člena 50, Komisija o tem čim prej obvesti državo članico.

2.   Komisija na podlagi informacij, ki so ji na voljo 31. januarja, obvesti odgovorni organ o znesku za sprostitev obveznosti, ki izhaja iz prejetih informacij.

3.   Zadevna država članica ima na voljo dva meseca, da se dogovori o znesku, za katerega se izvede sprostitev obveznosti, ali da predloži svoje pripombe.

4.   Komisija izvede samodejno sprostitev obveznosti najkasneje devet mesecev po zadnjem roku, ki izhaja iz uporabe odstavkov 1 do 3.

5.   V primeru samodejne sprostitve obveznosti se prispevek iz proračuna Unije za zadevni nacionalni program za zadevno leto zmanjša za znesek samodejne sprostitve obveznosti. Prispevek Unije v finančnem načrtu se sorazmerno zmanjša, razen če država članica ne predloži popravljenega finančnega načrta.

1.   Države članice in odgovorni organi so odgovorni za:

2.   Države članice zagotovijo preglednost izvajanja nacionalnih programov in vodijo seznam ukrepov, podprtih s posameznimi nacionalnimi programi, ki je na voljo na spletni strani ali na spletnem portalu. Seznam ukrepov vključuje posodobljene informacije o končnih upravičencih, nazive projektov in znesek sredstev Unije, ki jim je dodeljen.

3.   Praviloma se informacije objavijo, razen če je dostop do njih omejen zaradi njihove zaupne narave, kar predvsem zadeva varnost, javni red, kazenske preiskave in varstvo osebnih podatkov.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 58, da se določijo pravila glede ukrepov obveščanja in objavljanja za javnost ter glede ukrepov obveščanja za upravičence.

5.   Komisija z izvedbenimi akti opredeli tehnične značilnosti ukrepov obveščanja in objavljanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(3).

1.   Do 31. marca 2016 in do 31. marca vsakega naslednjega leta do vključno leta 2022 odgovorni organ Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju posameznega nacionalnega programa v preteklem proračunskem letu in lahko te informacije objavi na ustrezni ravni. Poročilo, predloženo leta 2016, bo zajemalo proračunski leti 2014 in 2015. Država članica predloži končno poročilo o izvajanju nacionalnih programov do 31. decembra 2023.

2.   Letna poročila o izvajanju vsebujejo informacije o:

3.   Ob upoštevanju vmesnega pregleda iz člena 15 se v letnem poročilu o izvajanju, predloženem leta 2017, navedejo in ocenijo:

4.   Letno poročilo o izvajanju, predloženo leta 2020, in končno poročilo o izvajanju poleg informacij in ocene iz odstavka 2 vključujeta tudi informacije in oceno o napredku pri doseganju ciljev nacionalnega programa, ob upoštevanju rezultatov dialoga o usmeritvi iz člena 13(1).

5.   Letna poročila o izvajanju iz odstavkov 1 do 4 so sprejemljiva, če vsebujejo vse informacije, zahtevane v navedenih odstavkih. Če poročilo ni sprejemljivo, Komisija v 15 delovnih dneh po prejemu letnega poročila o izvajanju o tem obvesti zadevno državo članico, sicer šteje za sprejemljivo.

6.   Komisija obvesti zadevno državo članico o svojih pripombah glede letnega poročila o izvajanju v dveh mesecih od datuma prejema. Če Komisija ne predloži pripomb v tem roku, poročila štejejo za sprejeta.

7.   Komisija lahko da pripombe v zvezi z vprašanji iz letnega poročila odgovornega organa o izvajanju, ki vplivajo na izvajanje nacionalnega programa. Če so takšne pripombe predložene, odgovorni organ zagotovi potrebne informacije v zvezi z navedenimi pripombami in po potrebi obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih. Komisija je obveščena najpozneje v treh mesecih po tem, ko je predložila take pripombe.

8.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme predloge, v skladu s katerimi se pripravijo letna poročila in končno poročilo o izvajanju. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 59(2).

1.   Komisija redno spremlja izvajanje te uredbe in posebnih uredb, po potrebi v sodelovanju z državami članicami.

2.   Izvajanje posebnih uredb Komisija ovrednoti skupaj z državami članicami v skladu s členom 57.

3.   Vzpostavi se skupni okvir za spremljanje in vrednotenje z namenom merjenja ustreznosti, uspešnosti, učinkovitosti, dodane vrednosti in vzdržnosti ukrepov ter poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena glede na cilje te uredbe in posebnih uredb ter uspešnost te uredbe in posebnih uredb kot instrumentov, ki prispevajo k razvoju območja svobode, varnosti in pravice.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 58, da se nadalje razvije skupni okvir za spremljanje in vrednotenje.

5.   Države članice Komisiji zagotovijo potrebne informacije, ki omogočajo spremljanje in vrednotenje te uredbe in posebnih uredb.

6.   Komisija upošteva tudi dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo na podlagi posebnih uredb, in tistimi, ki se izvajajo na podlagi drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Unije.

7.   Komisija posebno pozornost v skladu s členom 8 nameni spremljanju in vrednotenju ukrepov in programov v povezavi s tretjimi državami.

1.   Države članice izvajajo vrednotenje iz člena 57(1). Vrednotenje, ki mora biti izvedeno leta 2017, prispeva k izboljšanju kakovosti zasnove in izvajanja nacionalnih programov v skladu s skupnim okvirom za spremljanje in vrednotenje.

2.   Države članice zagotovijo, da se uporabljajo postopki za pridobivanje in zbiranje podatkov, potrebnih za vrednotenje iz odstavka 1, vključno s podatki, povezanimi s kazalniki iz skupnega okvira za spremljanje in vrednotenje.

3.   Vrednotenje iz člena 57(1) izvajajo strokovnjaki, ki so funkcionalno neodvisni od odgovornih organov, revizijskih organov in pooblaščenih organov. Ti strokovnjaki so lahko povezani z avtonomno javno institucijo, pristojno za spremljanje, vrednotenje in revizijo uprave. Komisija zagotovi navodila za izvajanje vrednotenja.

4.   Vrednotenja iz člena 57(1) se objavijo v celoti, razen če je dostop do informacij omejen zaradi njihove zaupne narave, kar predvsem zadeva varnost, javni red, kazenske preiskave in varstvo osebnih podatkov.

1.   Države članice v skladu s skupnim okvirom za spremljanje in vrednotenje Komisiji predložijo:

2.   Na podlagi poročil iz odstavka 1 Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:

3.   Z naknadnim vrednotenjem Komisije se preuči tudi učinek posebnih uredb na razvoj območja svobode, varnosti in pravice glede njihovega prispevka k naslednjim ciljem:

4.   Vsa poročila o vrednotenju na podlagi tega člena se objavijo v celoti, razen če je dostop do informacij omejen zaradi njihove zaupne narave, kar predvsem zadeva varnost, javni red, kazenske preiskave in varstvo osebnih podatkov.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(5), člena 26(4), člena 29(1), člena 53(4) in člena 55(4) se prenese na Komisijo za sedem let od 21. maja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za tri leta, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem sedemletnega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 5(5), člena 26(4), člena 29(1), člena 53(4) in člena 55(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegiran akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 5(5), členom 26(4), členom 29(1), členom 53(4) in členom 55(4), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga Odbor za sklada za azil, migracije in vključevanje in za notranjo varnost. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme, razen za člen 14(4), člen 24(5), člen 45(2), člen 47(6) in člen 53(5) te uredbe.