EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32016R2281

Uredba Komisije (EU) 2016/2281 z dne 30. novembra 2016 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov ter ventilatorskih konvektorjev (Besedilo velja za EGP )

C/2016/7769

UL L 346, 20.12.2016, str. 1–50 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Pravni status dokumenta V veljavi: Ta akt je bil spremenjen. Trenutna prečiščena različica: 09/01/2017

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/2281/oj

20.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/1


UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2281

z dne 30. novembra 2016

o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov ter ventilatorskih konvektorjev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (1), in zlasti člena 15(1) Direktive,

po posvetovanju s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo izdelkov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi Direktive 2009/125/ES bi Komisija morala določiti zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, ki predstavljajo pomemben obseg prodaje in trgovanja, imajo pomemben vpliv na okolje in pomenijo pomembno možnost za zmanjšanje tega vpliva z izboljšanjem zasnove brez pretiranih stroškov.

(2)

Na podlagi člena 16(2)(a) Direktive 2009/125/ES bi Komisija, kjer je primerno, morala uvesti izvedbene ukrepe za izdelke, ki ponujajo velike možnosti za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kot so izdelki za toplozračno ogrevanje in izdelki za hlajenje. Ti izvedbeni ukrepi bi se morali uvesti v skladu s postopkom iz člena 19(3) Direktive 2009/125/ES in merili iz člena 15(2) iste direktive. Komisija bi se o ukrepih, ki bi se uvedli, morala posvetovati s Posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo izdelkov.

(3)

Komisija je opravila različne pripravljalne študije, ki obsegajo tehnične, okoljske in ekonomske značilnosti izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov, ki se običajno uporabljajo v EU. Študiji sta bili pripravljeni skupaj z zainteresiranimi stranmi iz EU in tretjih držav, rezultati pa so javno dostopni.

(4)

Značilnosti izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov, ki so bile opredeljene kot pomembne za namene te uredbe, so poraba energije in emisije dušikovih oksidov med uporabo. Kot pomembne so bile opredeljene tudi neposredne emisije iz hladilnih sredstev in emisije hrupa.

(5)

Pripravljalne študije kažejo, da v primeru izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov ni potrebno uvesti zahtev, ki se nanašajo na druge parametre za okoljsko primerno zasnovo iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2009/125/ES.

(6)

Ta uredba bi morala zajemati izdelke za toplozračno ogrevanje, izdelke za hlajenje in visokotemperaturne procesne ohlajevalnike, zasnovane za uporabo s plinastimi gorivi, tekočimi gorivi ali električno energijo in ventilatorske konvektorje.

(7)

Ker so hladilna sredstva obravnavana v Uredbi (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2), v tej uredbi ni posebnih zahtev glede hladilnih sredstev.

(8)

Emisije hrupa za izdelke za toplozračno ogrevanje, izdelke za hlajenje, visokotemperaturne procesne ohlajevalnike in ventilatorske konvektorje so prav tako pomembne. Vendar na maksimalne emisije hrupa, ki so lahko sprejemljive, vpliva okolje, v katerem so izdelki za toplozračno ogrevanje, izdelki za hlajenje in visokotemperaturni procesni ohlajevalniki nameščeni. Poleg tega se lahko sprejmejo sekundarni ukrepi za ublažitev posledic emisij hrupa. Zato ni določenih minimalnih zahtev glede maksimalnih emisij hrupa. Določene so zahteve po informacijah glede nivoja zvokovne moči.

(9)

Skupna letna poraba energije izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov v EU je bila ocenjena na 2 477 PJ (59 Mtoe) letno za leto 2010, kar ustreza 107 Mt emisij ogljikovega dioksida. Če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi, bo letna poraba energije izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov po pričakovanjih dosegla 2 534 PJ (60 Mtoe) letno do leta 2030.

(10)

Poraba energije izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov bi se lahko znižala brez zvišanja skupnih stroškov nabave in uporabe teh izdelkov, in sicer z uporabo obstoječih nelastniških tehnologij.

(11)

Celotne letne emisije dušikovih oksidov v EU, ki primarno izvirajo iz plinskih toplozračnih grelnikov, so bile ocenjene na 36 Mt ekvivalenta SOx letno za leto 2010 (izražene v smislu njihovega prispevka k zakisljevanju). Po pričakovanjih bodo te emisije padle na 22 Mt ekvivalenta SOx letno do leta 2030.

(12)

Emisije iz izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov bi se lahko dodatno znižale brez zvišanja skupnih stroškov nabave in uporabe teh izdelkov, in sicer z uporabo obstoječih nelastniških tehnologij.

(13)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe bodo po pričakovanjih do leta 2030 ustvarile letne prihranke energije v višini približno 203 PJ (5 Mtoe), kar ustreza 9 Mt ogljikovega dioksida.

(14)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe naj bi zmanjšale letne emisije dušikovih oksidov za 2,6 Mt ekvivalenta SOx do leta 2030.

(15)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo bi morale harmonizirati zahteve v zvezi z energijsko učinkovitostjo in emisijami dušikovih oksidov, ki se uporabljajo za izdelke za toplozračno ogrevanje in izdelke za hlajenje v celotni EU. To bo pripomoglo k izboljšanju delovanja enotnega trga in okoljske učinkovitosti zadevnih izdelkov.

(16)

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo iz te uredbe ne bi smele vplivati na funkcionalnost ali cenovno dostopnost izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov za končnega uporabnika in ne bi smele imeti škodljivega vpliva na zdravje, varnost ali okolje.

(17)

Proizvajalci bi morali imeti dovolj časa za ponovno zasnovo svojih izdelkov, da bi dosegli skladnost s to uredbo. To bi bilo treba upoštevati pri določitvi datuma začetka uporabe zahtev. Časovno načrtovanje bi moralo upoštevati stroškovne posledice za proizvajalce, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ob hkratnem zagotavljanju, da se lahko cilji iz te uredbe dosežejo do roka.

(18)

Meritve ustreznih parametrov za izdelke bi bilo treba izvajati z zanesljivimi, točnimi in ponovljivimi merilnimi metodami, ki upoštevajo najsodobnejše splošno priznane merilne metode in, če so na voljo, harmonizirane standarde, ki jih sprejmejo evropske organizacije za standardizacijo iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(19)

V skladu s členom 8(2) Direktive 2009/125/ES ta uredba določa, kateri postopki ocenjevanja skladnosti se uporabljajo.

(20)

Za lažje preverjanje skladnosti bi morali proizvajalci v tehnični dokumentaciji iz prilog IV in V k Direktivi 2009/125/ES zagotoviti informacije, ki se nanašajo na zahteve iz te uredbe.

(21)

Za dodatno omejevanje okoljskih učinkov izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje, visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov in ventilatorskih konvektorjev bi morali proizvajalci zagotoviti informacije o razstavljanju, recikliranju in/ali odstranjevanju.

(22)

Poleg pravno zavezujočih zahtev iz te uredbe bi bilo treba določiti okvirne ciljne vrednosti za najboljše razpoložljive tehnologije, da se zagotovi splošen in preprost dostop do informacij o okoljski učinkovitosti izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov.

(23)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 19(1) Direktive 2009/125/ES –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa zahteve za okoljsko primerno zasnovo za dajanje na trg in/ali v uporabo:

(a)

izdelkov za toplozračno ogrevanje z nazivno zmogljivostjo ogrevanja, ki ne presega 1 MW;

(b)

izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov z nazivno zmogljivostjo hlajenja, ki ne presega 2 MW;

(c)

ventilatorskih konvektorjev.

2.   Ta uredba se ne uporablja za izdelke, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed naslednjih kriterijev:

(a)

izdelki, zajeti z Uredbo Komisije (EU) 2015/1188 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov (4);

(b)

izdelki, zajeti z Uredbo Komisije (EU) št. 206/2012 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev (5);

(c)

izdelki, zajeti z Uredbo Komisije (EU) št. 813/2013 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov prostorov in kombiniranih grelnikov (6);

(d)

izdelki, zajeti z Uredbo Komisije (EU) 2015/1095 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo profesionalnih hladilnih omar za shranjevanje, omar za hitro hlajenje in zamrzovanje, kondenzacijskih enot in procesnih ohlajevalnikov (7);

(e)

ohlajevalniki prostorov s temperaturo ohlajene vode na izhodu, ki je manjša od +2 °C in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov s temperaturo ohlajene vode na izhodu, ki je manjša od +2 °C in večja od +12 °C;

(f)

izdelki, zasnovani predvsem za uporabo goriv iz biomase;

(g)

izdelki na trdna goriva;

(h)

izdelki, ki zagotavljajo toploto ali hlad v kombinaciji z električno energijo („soproizvodnja“) z zgorevanjem goriva ali postopkom konverzije;

(i)

izdelki, ki so vključeni v naprave, ki jih zajema Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (8);

(j)

visokotemperaturni procesni ohlajevalniki, ki uporabljajo izključno kondenzacijo z uparjanjem;

(k)

izdelki, izdelani po naročilu in kosovno, sestavljeni na kraju samem;

(l)

visokotemperaturni procesni ohlajevalniki, v katerih je hlajenje rezultat absorpcijskega procesa, pri čemer se kot vir energije uporablja toplota; in

(m)

izdelki za toplozračno ogrevanje in/ali izdelki za hlajenje, katerih primarna funkcija je proizvodnja ali shranjevanje pokvarljivih materialov pri določenih temperaturah s strani poslovnih, institucionalnih ali industrijskih objektov, in pri katerih je ogrevanje in/ali hlajenje prostorov sekundarna funkcija ter je energijska učinkovitost funkcije ogrevanja in/ali hlajenja prostora odvisna od energijske učinkovitosti primarne funkcije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz Direktive 2009/125/ES uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„izdelek za toplozračno ogrevanje“ pomeni napravo, ki:

(a)

vsebuje ali zagotavlja toploto zračnemu sistemu za ogrevanje;

(b)

je opremljena z enim ali več generatorji toplote; in

(c)

lahko vsebuje zračni sistem za ogrevanje za dovajanje segretega zraka neposredno v prostor, ki se ogreva, s pomočjo naprave za premikanje zraka.

Generator toplote, zasnovan za izdelek za toplozračno ogrevanje, in ohišje izdelka za toplozračno ogrevanje, zasnovano, da se opremi s takšnim generatorjem toplote, skupaj štejeta kot izdelek za toplozračno ogrevanje;

2.

„zračni sistem za ogrevanje“ pomeni dele in/ali opremo, potrebno za dovajanje segretega zraka s pomočjo naprave za premikanje zraka, bodisi po vodih bodisi neposredno v prostor, ki se ogreva, pri čemer je namen sistema vzpostaviti in ohraniti želeno notranjo temperaturo zaprtega prostora, kot je stavba ali njeni deli, zaradi toplotnega udobja ljudi;

3.

„generator toplote“ pomeni del izdelka za toplozračno ogrevanje, ki proizvaja uporabno toploto z uporabo enega ali več izmed naslednjih procesov:

(a)

zgorevanje tekočega ali plinastega goriva;

(b)

učinek na podlagi Joulovega zakona, do katerega pride v grelnih elementih grelnega sistema z električno upornostjo;

(c)

z zajemanjem toplote iz okoliškega zraka, iz odpadnega zraka iz ventilacije, vodnih ali talnih virov toplote in prenosom te toplote v zračni sistem za ogrevanje z uporabo cikla s kompresijo pare ali sorpcijskega cikla;

4.

„izdelek za hlajenje“ pomeni napravo, ki:

(a)

vključuje ali zagotavlja ohlajen zrak ali vodo za zračni sistem za hlajenje ali vodni sistem za hlajenje in

(b)

je opremljen z enim ali več generatorji hlada.

Generator hlada, zasnovan za uporabo v izdelku za hlajenje, in ohišje izdelka za hlajenje, zasnovano, da se opremi s takšnim generatorjem hlada, skupaj štejeta kot izdelek za hlajenje;

5.

„zračni sistem za hlajenje“ pomeni dele ali opremo, potrebno za dovajanje ohlajenega zraka s pomočjo naprave za premikanje zraka, bodisi po vodih bodisi neposredno v prostor, ki se ohlaja, da se vzpostavi in ohrani želena notranja temperatura zaprtega prostora, kot je stavba ali njeni deli, zaradi toplotnega udobja ljudi;

6.

„vodni sistem za hlajenje“ pomeni dele ali opremo, potrebno za oddajanje ohlajene vode in prenos toplote od notranjih prostorov do ohlajene vode, pri čemer je namen sistema vzpostaviti in ohraniti želeno notranjo temperaturo zaprtega prostora, kot je stavba ali njeni deli, zaradi toplotnega udobja ljudi;

7.

„generator hlada“ pomeni del izdelka za hlajenje, ki ustvarja temperaturno razliko, ki omogoča pridobivanje toplote iz vira toplote, notranjega prostora, ki se hladi, in njen prenos do ponora toplote, kot so okoliški zrak, voda ali tla, in sicer z uporabo cikla s kompresijo pare ali sorpcijskega cikla;

8.

„ohlajevalnik prostorov“ pomeni izdelek za hlajenje:

(a)

čigar notranji toplotni izmenjevalnik (uparjalnik) pridobiva toploto iz vodnega sistema za hlajenje (vira toplote) in je zasnovan za delovanje pri temperaturi ohlajene vode na izhodu, ki je enaka ali večja od +2 °C;

(b)

ki je opremljen z generatorjem hlada; in

(c)

katerega zunanji toplotni izmenjevalnik (kondenzator) sprosti to toploto v okoliški zrak, vodo ali talni ponor toplote;

9.

„ventilatorski konvektor“ pomeni napravo, ki zagotavlja prisilno kroženje notranjega zraka za namene ogrevanja, hlajenja, zmanjševanja vlažnosti in filtriranja notranjega zraka ali več od teh namenov hkrati, in sicer zaradi toplotnega udobja ljudi, ki pa ne vključuje vira ogrevanja ali hlajenja niti zunanjega toplotnega izmenjevalnika. Naprava je lahko minimalno opremljena z vodi, da se usmerja vstop in izstop zraka, vključno s klimatiziranim zrakom. Izdelek je lahko zasnovan za vgradnjo ali pa lahko ima ohišje, ki omogoča postavitev v prostor, ki se klimatizira. To lahko vključuje generator toplote z učinkom na podlagi Joulovega zakona, zasnovan za uporabo le kot rezervni grelnik;

10.

„visokotemperaturni procesni ohlajevalnik“ pomeni izdelek:

(a)

ki vključuje vsaj en kompresor, ki ga poganja ali pa je zasnovan za pogon z električnim motorjem, in vsaj en uparjalnik;

(b)

ki je sposoben ohlajanja in neprekinjenega vzdrževanja temperature tekočine, da zagotavlja hlajenje hladilnega aparata ali sistema, pri čemer namen ni hlajenje prostora zaradi toplotnega udobja ljudi;

(c)

ki je sposoben zagotavljati nazivno hladilno zmogljivost pri standardnih nazivnih pogojih pri temperaturi na izhodu notranjega toplotnega izmenjevalnika 7 °C;

(d)

ki lahko vključuje kondenzator, strojno opremo za hladilni krog ali drugo pomožno opremo;

11.

„nazivna hladilna zmogljivost“ (P) pomeni zmogljivost hlajenja, izraženo v kW, ki jo visokotemperaturni procesni ohlajevalnik lahko doseže pri delovanju pri polni obremenitvi, izmerjena pa je pri temperaturi vhodnega zraka 35 °C za zračno hlajene visokotemperaturne procesne ohlajevalnike in pri temperaturi vhodnega zraka 30 °C za vodno hlajene visokotemperaturne procesne ohlajevalnike, izraženo v kW;

12.

„zračno hlajen visokotemperaturni procesni ohlajevalnik“ pomeni visokotemperaturni procesni ohlajevalnik, katerega medij za prenos toplote na strani kondenzacije je zrak;

13.

„vodno hlajen visokotemperaturni procesni ohlajevalnik“ pomeni visokotemperaturni procesni ohlajevalnik, katerega medij za prenos toplote na strani kondenzacije je voda ali slanica;

14.

„biogorivo“ pomeni gorivo, proizvedeno iz biomase;

15.

„biomasa“ so biološko razgradljivi deli proizvodov, odpadkov in ostanki biološkega izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljivi deli industrijskih in komunalnih odpadkov;

16.

„trdno gorivo“ pomeni gorivo, ki je trdno pri običajnih sobnih temperaturah;

17.

„nazivna zmogljivost hlajenja“ (Prated,h) pomeni zmogljivost ogrevanja toplotne črpalke, toplozračnega grelnika ali ventilatorskih konvektorjev pri ogrevanju prostorov pri „standardnih nazivnih pogojih“, izraženo v kW;

18.

„nazivna zmogljivost hlajenja“ (Prated,c) pomeni zmogljivost hlajenja ohlajevalnika prostorov in/ali klimatske naprave ali ventilatorskih konvektorjev pri ohlajevanju prostorov pri „standardnih nazivnih pogojih“, izraženo v kW;

19.

„standardni nazivni pogoji“ pomeni pogoje delovanja ohlajevalnikov prostorov, klimatskih naprav in toplotnih črpalk, pod katerimi se preskusijo, da se določi njihova nazivna zmogljivost ogrevanja, nazivna zmogljivost hlajenja, nivo zvokovne moči in emisije dušikovih oksidov. Za izdelke, ki uporabljajo motorje z notranjim zgorevanjem, je to ekvivalent števila vrtljajev motorja na minuto (Erpmequivalent);

20.

„temperatura ohlajene vode na izhodu“ pomeni temperaturo vode, ki zapušča ohlajevalnik prostorov, izraženo v stopinjah Celzija.

Priloga I vsebuje dodatne opredelitve pojmov za priloge II do V.

Člen 3

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in časovni razpored

1.   Zahteve za okoljsko primerno zasnovo izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje, ventilatorskih konvektorjev in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov so v Prilogi II.

2.   Posamezne zahteve za okoljsko primerno zasnovo se uporabljajo v skladu z naslednjim časovnim načrtom:

(a)

Od 1. januarja 2018:

(i)

izdelki za toplozračno ogrevanje izpolnjujejo zahteve iz točke 1(a) in točke 5 Priloge II;

(ii)

izdelki za hlajenje izpolnjujejo zahteve iz točke 2(a) in točke 5 Priloge II;

(iii)

visokotemperaturni procesni ohlajevalniki izpolnjujejo zahteve iz točke 3(a) in točke 5 Priloge II;

(iv)

ventilatorski konvektorji izpolnjujejo zahteve iz točke 5 Priloge II.

(b)

Od 26. septembra 2018:

(i)

izdelki za toplozračno ogrevanje in izdelki za hlajenje izpolnjujejo zahteve iz točke 4(a) Priloge II.

(c)

Od 1. januarja 2021:

(i)

izdelki za toplozračno ogrevanje izpolnjujejo zahteve iz točke 1(b) Priloge II;

(ii)

izdelki za hlajenje izpolnjujejo zahteve iz točke 2(b) Priloge II;

(iii)

visokotemperaturni procesni ohlajevalniki izpolnjujejo zahteve iz točke 3(b) Priloge II;

(iv)

izdelki za toplozračno ogrevanje izpolnjujejo zahteve iz točke 4(b) Priloge II.

3.   Skladnost z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo izdelkov se izmeri in izračuna v skladu z zahtevami iz Priloge III.

Člen 4

Ocena skladnosti

Proizvajalci imajo možnost izbire, ali za postopek ocenjevanja skladnosti iz člena 8(2) Direktive 2009/125/ES uporabijo notranji nadzor snovanja iz Priloge IV k navedeni direktivi ali sistem upravljanja iz Priloge V k navedeni direktivi.

Proizvajalci zagotovijo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje informacije iz točke 5(c) Priloge II k tej uredbi.

Člen 5

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Pristojni organi držav članic pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES za zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz Priloge II k tej uredbi uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 6

Ciljne vrednosti

Okvirne ciljne vrednosti za razvrstitev izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov, dostopnih na trgu v času začetka veljavnosti te uredbe, kot „najučinkovitejše“, so določene v Prilogi V k tej uredbi.

Člen 7

Pregled

Komisija to uredbo pregleda z vidika tehnološkega napredka v zvezi z izdelki za toplozračno ogrevanje, izdelki za hlajenje in visokotemperaturnimi procesnimi ohlajevalniki. Rezultate tega pregleda najpozneje do 1. januarja 2022 predstavi Posvetovalnemu forumu za okoljsko primerno zasnovo izdelkov. Pregled vsebuje ocene naslednjih vidikov:

(a)

ustreznost določitve zahtev za okoljsko primerno zasnovo, ki zajema neposredne emisije toplogrednih plinov, povzročene s hladilnimi sredstvi;

(b)

ustreznost določitve zahtev za okoljsko primerno zasnovo za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike, ki uporabljajo kondenzacijo z uparjanjem, in visokotemperaturne procesne ohlajevalnike, ki uporabljajo absorpcijsko tehnologijo;

(c)

ustreznost določitve strožjih zahtev za okoljsko primerno zasnovo za energijsko učinkovitost in emisije dušikovih oksidov izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov;

(d)

ustreznost določitve zahtev za okoljsko primerno zasnovo za emisije hrupa izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje, visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov in ventilatorskih konvektorjev;

(e)

ustreznost določitve zahtev v zvezi z emisijami na osnovi koristne zmogljivosti ogrevanja ali hlajenja namesto dovedene energije;

(f)

ustreznost določitve zahtev za okoljsko primerno zasnovo za kombinirane toplozračne grelnike;

(g)

ustreznost določitve zahtev za označevanje z energijskimi nalepkami za gospodinjske izdelke za toplozračno ogrevanje;

(h)

ustreznost določitve strožjih zahtev za okoljsko primerno zasnovo za toplozračne grelnike C2 in C4;

(i)

ustreznost določitve strožjih zahtev za okoljsko primerno zasnovo za strešne klimatske naprave in toplotne črpalke, priključljive na prezračevalne vode;

(j)

ustreznost certificiranja, ki ga opravijo tretje strani; in

(k)

za vse izdelke vrednosti dovoljenih odstopanj pri preverjanjih, kot je navedeno za postopke preverjanja iz Priloge IV.

Člen 8

Odstopanje

1.   Do 1. januarja 2018 lahko države članice dovolijo dajanje na trg in/ali v uporabo izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov, ki so skladni z nacionalnimi določbami glede sezonske energijske učinkovitosti ali sezonskega razmerja energijske učinkovitosti, ki veljajo v času sprejetja te uredbe.

2.   Do 26. septembra 2018 lahko države članice dovolijo dajanje na trg in/ali v uporabo izdelkov za toplozračno ogrevanje in izdelkov za hlajenje, ki so skladni z nacionalnimi določbami glede emisij dušikovih oksidov, ki veljajo v času sprejetja te uredbe.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. novembra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 285, 31.10.2009, str. 10.

(2)  Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 (UL L 150, 20.5.2014, str. 195).

(3)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(4)  Uredba Komisije (EU) 2015/1188 z dne 28. aprila 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo lokalnih grelnikov prostorov (UL L 193, 21.7.2015, str. 76).

(5)  Uredba Komisije (EU) št. 206/2012 z dne 6. marca 2012 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo klimatskih naprav in komfortnih ventilatorjev (UL L 72, 10.3.2012, str. 7).

(6)  Uredba Komisije (EU) št. 813/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov prostorov in kombiniranih grelnikov (UL L 239, 6.9.2013, str. 136).

(7)  Uredba Komisije (EU) 2015/1095 z dne 5. maja 2015 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo profesionalnih hladilnih omar za shranjevanje, omar za hitro hlajenje in zamrzovanje, kondenzacijskih enot in procesnih ohlajevalnikov (UL L 177, 8.7.2015, str. 19).

(8)  Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).


PRILOGA I

Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo za priloge II do V

Poleg opredelitev pojmov iz Direktive 2009/125/ES se za namene te uredbe uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Skupne opredelitve pojmov

(1)

„pretvorbeni koeficient“ (CC) pomeni količnik, ki odraža ocenjeno 40-odstotno povprečno učinkovitost proizvodnje v EU iz Priloge IV Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energijski učinkovitosti (1); vrednost pretvorbenega koeficienta CC = 2,5;

(2)

„zgornja kurilna vrednost“ (GCV) pomeni skupno količino toplote, ki jo odda količinska enota goriva, ko popolnoma zgori s kisikom in ko produkti zgorevanja ponovno dosežejo temperaturo okolice; ta količina vključuje kondenzacijsko toploto vodne pare v gorivu in vodne pare, ki nastane z zgorevanjem vodika, ki ga vsebuje gorivo;

(3)

„potencial globalnega segrevanja“ (GWP) pomeni potencial toplogrednega plina za segrevanje podnebja v primerjavi s potencialom ogljikovega dioksida (CO2) za segrevanje podnebja, izračuna pa se kot 100-letni potencial segrevanja enega kilograma toplogrednega plina v primerjavi z enim kilogramom CO2. Vrednosti upoštevanih GWP so navedene v prilogah I, II in IV k Uredbi (EU) št. 517/2014. Vrednosti GWP za mešanice hladilnih sredstev temeljijo na metodi iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 517/2014;

(4)

„stopnja pretoka zraka“ pomeni stopnjo pretoka zraka v m3/h, izmerjeno pri odprtini za zrak notranjih in/ali zunanjih enot (če obstajajo) ohlajevalnikov prostorov, klimatskih naprav ali toplotnih črpalk in ventilatorskih konvektorjev pri standardnih nazivnih pogojih za hlajenje ali ogrevanje, če izdelek nima funkcije hlajenja;

(5)

„nivo zvokovne moči“ (LWA) pomeni nivo zvokovne moči po lestvici A, izmerjen znotraj ali zunaj pri standardnih nazivnih pogojih in izražen v dB;

(6)

„dodatni grelnik“ pomeni generator toplote izdelka za toplozračno ogrevanje, ki proizvaja dodatno toploto, ko odjem toplote presega zmogljivost ogrevanja glavnega generatorja toplote;

(7)

„glavni generator toplote“ pomeni generator toplote izdelka za toplozračno ogrevanje, ki prispeva največji delež skupne toplote, dobavljene med sezono ogrevanja;

(8)

„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov“ (ηs,h) pomeni v % izraženo razmerje med referenčno letno potrebo po ogrevanju, ki se nanaša na sezono ogrevanja z izdelkom za toplozračno ogrevanje, in letno porabo energije za ogrevanje, popravljeno s prispevki za upoštevanje uravnavanja temperature in porabo električne energije črpalk za podtalnico, kjer je ustrezno;

(9)

„sezonska energijska učinkovitost pri hlajenju prostorov“ (ηs,c) pomeni v % izraženo razmerje med referenčno letno potrebo po hlajenju, ki se nanaša na sezono hlajenja z izdelkom za hlajenje, in letno porabo energije za hlajenje, popravljeno s prispevki za upoštevanje uravnavanja temperature in porabo električne energije črpalk za podtalnico, kjer je ustrezno;

(10)

„naprava za uravnavanje temperature“ pomeni opremo, ki deluje kot vmesnik s končnim uporabnikom glede višine in časovnega načrtovanja želene notranje temperature ter ustrezne podatke, kot je dejanska notranja in/ali zunanja temperatura, sporoča vmesniku izdelka za ogrevanje zraka ali hlajenje, na primer centralni procesni enoti, s čimer prispeva k uravnavanju notranje temperature;

(11)

„temperaturni interval“ (binj) pomeni kombinacijo zunanje temperature (Tj) in binskih ur (hj), kot je določeno v tabelah 26, 27 in 28 Priloge III;

(12)

„binske ure“ (hj) pomeni ure na sezono, izražene v številu ur na leto, v katerih se pojavi zunanja temperatura za posamezni temperaturni interval (bin), kot je določeno v tabelah 26, 27 in 28 Priloge III;

(13)

„notranja temperatura“ (Tin) pomeni temperaturo notranjega zraka pri suhem termometru, izraženo v stopinjah Celzija; relativna vlažnost se lahko prikaže z ustrezno temperaturo mokrega termometra;

(14)

„zunanja temperatura“ (Tj) pomeni temperaturo zunanjega zraka pri suhem termometru, izraženo v stopinjah Celzija; relativna vlažnost se lahko prikaže z ustrezno temperaturo mokrega termometra;

(15)

„upravljanje zmogljivosti“ pomeni zmožnost toplotne črpalke, klimatske naprave, ohlajevalnika prostorov ali visokotemperaturnega procesnega ohlajevalnika, da spremeni svojo zmogljivost ogrevanja ali hlajenja s spremembo volumetrične stopnje pretoka hladilne tekočine, in se navede kot „stalna“, če se volumetrična stopnja pretoka ne more spremeniti, kot „stopenjska“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu največ dveh stopenj, ali kot „spremenljiva“, če se stopnja volumetričnega pretoka spremeni ali razlikuje v nizu treh ali več stopenj;

(16)

„koeficient degradacije“ ((Cdh) za način ogrevanja in (Cdc) za način hlajenja ali hladilni način) pomeni merilo izgube učinkovitosti zaradi možnega cikličnega delovanja izdelka; če ni določen z merjenjem, je privzeti koeficient degradacije 0,25 za klimatsko napravo ali toplotno črpalko oziroma 0,9 za ohlajevalnik vode ali visokotemperaturni procesni ohlajevalnik;

(17)

„emisije dušikovih oksidov“ pomeni v mg/kWh in na osnovi GCV izraženo vsoto emisij dušikovega monoksida in dušikovega dioksida iz izdelkov za toplozračno ogrevanje ali izdelkov za hlajenje na plinasta ali tekoča goriva, ki je izražena v dušikovem dioksidu, določi pa se med zagotavljanjem nazivne zmogljivosti ogrevanja.

Opredelitve pojmov za toplozračne grelnike

(18)

„toplozračni grelnik“ pomeni izdelek za toplozračno ogrevanje, ki prenaša toploto od generatorja toplote neposredno v zrak ter vsebuje ali širi to toploto prek zračnega sistema za ogrevanje;

(19)

„toplozračni grelnik na plinasta/tekoča goriva“ pomeni toplozračni grelnik, ki uporablja generator toplote, v katerem zgorevajo plinasta ali tekoča goriva;

(20)

„toplozračni grelnik na električno energijo“ pomeni toplozračni grelnik, ki uporablja generator toplote, ki temelji na Joulovem zakonu pri ogrevanju na podlagi upornosti;

(21)

„toplozračni grelnik tipa B1“ pomeni toplozračni grelnik na plinasta/tekoča goriva, posebej zasnovan za priključitev na dimnik, ki z naravnim vlekom odvaja ostanke zgorevanja iz prostora, v katerem je nameščen toplozračni grelnik tipa B1, in črpa zrak za zgorevanje neposredno iz prostora; toplozračni grelnik tipa B1 se trži le kot toplozračni grelnik tipa B1;

(22)

„toplozračni grelnik tipa C2“ pomeni toplozračni grelnik na plinasta/tekoča goriva, posebej zasnovan za črpanje zraka za zgorevanje iz skupnega sistema kanalov, na katerega je priključena več kot ena naprava, in za usmerjanje dimnega plina v sistem kanalov; toplozračni grelnik tipa C2 se trži le kot toplozračni grelnik tipa C2;

(23)

„toplozračni grelnik tipa C4“ pomeni toplozračni grelnik na plinasta/tekoča goriva, posebej zasnovan za črpanje zraka za zgorevanje iz skupnega sistema kanalov, na katerega je priključena več kot ena naprava, in za usmerjanje dimnega plina v drugo cev dimnega sistema; toplozračni grelnik tipa C4 se trži le kot toplozračni grelnik tipa C4;

(24)

„minimalna zmogljivost“ pomeni minimalno zmogljivost ogrevanja toplozračnega grelnika (Pmin), izraženo v kW;

(25)

„izkoristek pri nazivni zmogljivosti ogrevanja“ (ηnom) pomeni v % izraženo razmerje med nazivno izhodno zmogljivostjo in skupno vhodno močjo, da se doseže ta zmogljivost ogrevanja, pri čemer skupna vhodna moč temelji na GCV goriva, če se uporabljajo tekoča/plinasta goriva;

(26)

„izkoristek pri minimalni zmogljivosti“ (ηpl) pomeni v % izraženo razmerje med minimalno zmogljivostjo in skupno vhodno močjo, da se doseže ta zmogljivost ogrevanja, pri čemer skupna vhodna moč temelji na GCV goriva;

(27)

„sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja“ (ηs,on) pomeni v % izraženo sezonsko toplotno energijsko učinkovitost, pomnoženo z emisijsko učinkovitostjo;

(28)

„sezonska toplotna energijska učinkovitost“ (ηs,th) pomeni tehtano povprečje izkoristka pri nazivni zmogljivosti ogrevanja in izkoristka pri minimalni zmogljivosti, vključno z izgubami skozi lupino;

(29)

„emisijska učinkovitost“ (ηs,flow) pomeni korekcijo, ki se uporabi pri izračunu sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja, kjer se upošteva ekvivalenten pretok segretega zraka in zmogljivost ogrevanja;

(30)

„faktor izgub skozi lupino“ (Fenv) pomeni v % izražene izgube v sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi toplotnih izgub generatorja toplote v območja izven prostora, ki se ogreva;

(31)

„dodatna potreba po električni moči“ pomeni v % izražene izgube v sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi porabe električne energije pri nazivni zmogljivosti ogrevanja (elmax), minimalni zmogljivosti ogrevanja (elmin) in v stanju pripravljenosti (elpr);

(32)

„izgube vžigalnega plamena“ pomeni v % izražene izgube v sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov zaradi porabe električne energije vžigalnega gorilnika;

(33)

„stalna potreba vžigalnega plamena po električni moči“ (Pign) pomeni električno moč, ki jo gorilnik potrebuje za vžig glavnega gorilnika in ki se lahko ugasne samo s posredovanjem uporabnika, izražena pa je v W in temelji na GCV goriva;

(34)

„izgube zaradi odvedenih dimnih plinov“ pomeni v % izražene izgube v sezonski energijski učinkovitosti pri ogrevanju prostorov v obdobjih, ko glavni generator toplote ni aktiven.

Opredelitev toplotnih črpalk, klimatskih naprav in ohlajevalnikov prostorov

(35)

„toplotna črpalka“ pomeni izdelek za toplozračno ogrevanje:

(a)

katerega zunanji toplotni izmenjevalnik (uparjalnik) pridobiva toploto iz okoliškega zraka, ventilacijskega odpadnega zraka, vode ali talnih virov toplote,

(b)

ki ima generator toplote, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare ali sorpcijskega cikla,

(c)

katerega notranji toplotni izmenjevalnik (kondenzator) sprošča to toploto v zračni sistem za ogrevanje,

(d)

ki je lahko opremljen z dodatnim grelnikom,

(e)

ki lahko deluje v obratno smer in v tem primeru deluje kot klimatska naprava;

(36)

„toplotna črpalka zrak–zrak“ pomeni toplotno črpalko s toplotnim generatorjem, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare in ga poganja električni motor ali motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer zunanji toplotni izmenjevalnik (uparjalnik) omogoča prenos toplote iz okoliškega zraka;

(37)

„toplotna črpalka voda/slanica–zrak“ pomeni toplotno črpalko s toplotnim generatorjem, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare in ga poganja električni motor ali motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer zunanji toplotni izmenjevalnik (uparjalnik) omogoča prenos toplote iz vode ali slanice;

(38)

„strešna toplotna črpalka“ pomeni toplotno črpalko zrak–zrak, ki jo poganja električni kompresor, pri čemer so uparjalnik, kompresor in kondenzator vgrajeni v eno enoto;

(39)

„sorpcijska toplotna črpalka“ pomeni toplotno črpalko z generatorjem toplote, ki deluje z uporabo sorpcijskega cikla na osnovi zunanjega zgorevanja goriv in/ali dovajanja toplote;

(40)

„toplotna črpalka z več razcepi“ pomeni toplotno črpalko z več kot eno notranjo enoto, enim ali več hladilnimi krogotoki, enim ali več kompresorji in eno ali več zunanjimi enotami, kjer se notranje enote lahko nadzirajo tudi posamično;

(41)

„klimatska naprava“ pomeni izdelek za hlajenje, ki zagotavlja hlajenje prostorov in:

(a)

katerega notranji toplotni izmenjevalnik (uparjalnik) pridobiva toploto iz zračnega sistema za hlajenje (vir toplote);

(b)

ki ima generator hlada, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare ali sorpcijskega cikla;

(c)

katerega zunanji toplotni izmenjevalnik (kondenzator) sprošča to toploto v okoliški zrak, vodo ali talni ponor toplote in ki lahko vključuje prenos toplote, ki temelji na izparevanju vode, dodane od zunaj;

(d)

ki lahko deluje v nasprotno smer in v tem primeru deluje kot toplotna črpalka;

(42)

„klimatska naprava zrak–zrak“ pomeni klimatsko napravo z generatorjem hlada, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare in ga poganja električni motor ali motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer zunanji toplotni izmenjevalnik (kondenzator) omogoča prenos toplote v zrak;

(43)

„klimatska naprava voda/slanica–zrak“ pomeni klimatsko napravo z generatorjem hlada, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare in ga poganja električni motor ali motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer zunanji toplotni izmenjevalnik (kondenzator) omogoča prenos toplote v vodo ali slanico;

(44)

„strešna klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo zrak–zrak, ki jo poganja električni kompresor, pri čemer so uparjalnik, kompresor in kondenzator vgrajeni v eno enoto;

(45)

„klimatska naprava z več razcepi“ pomeni klimatsko napravo z več kot eno notranjo enoto, enim ali več hladilnimi krogotoki, enim ali več kompresorji in eno ali več zunanjimi enotami, kjer se notranje enote lahko nadzirajo tudi posamično;

(46)

„sorpcijska klimatska naprava“ pomeni klimatsko napravo z generatorjem hlada, ki deluje z uporabo sorpcijskega cikla na osnovi zunanjega zgorevanja goriv in/ali dovajanja toplote;

(47)

„ohlajevalnik prostorov zrak–voda“ pomeni ohlajevalnik prostorov z generatorjem hlada, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare in ga poganja električni motor ali motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer zunanji toplotni izmenjevalnik (kondenzator) omogoča prenos toplote v zrak, vključno s prenosom toplote v ta zrak, ki temelji na izparevanju vode, pod pogojem, da naprava lahko deluje brez uporabe dodatne vode, in sicer samo z uporabo zraka;

(48)

„ohlajevalnik prostorov voda/slanica–voda“ pomeni ohlajevalnik prostorov z generatorjem hlada, ki deluje z uporabo cikla s kompresijo pare in ga poganja električni motor ali motor z notranjim zgorevanjem, pri čemer zunanji toplotni izmenjevalnik (kondenzator) omogoča prenos toplote v vodo ali slanico, brez prenosa toplote, ki temelji na izparevanju vode, dodane od zunaj;

(49)

„sorpcijski ohlajevalnik prostorov“ pomeni ohlajevalnik prostorov z generatorjem hlada, ki deluje z uporabo sorpcijskega cikla na osnovi zunanjega zgorevanja goriv in/ali dovajane toplote;

Opredelitev računskih metod za ohlajevalnike prostorov, klimatske naprave in toplotne črpalke

(50)

„referenčni pogoji zasnove“ pomenijo kombinacijo „referenčne temperature zasnove“, najvišje „bivalentne temperature“ in najvišje „mejne delovne temperature“, kot je določena v tabeli 24 Priloge III;

(51)

„referenčna temperatura zasnove“ pomeni v stopinjah Celzija izraženo „zunanjo temperaturo“ bodisi za hlajenje (Tdesign,c) ali ogrevanje (Tdesign,h), kot je opisano v tabeli 24 Priloge III, pri kateri je „razmerje delne obremenitve“ enako 1 in ki se spreminja glede na sezono hlajenja ali ogrevanja;

(52)

„bivalentna temperatura“ (Tbiv) pomeni v stopinjah Celzija izraženo zunanjo temperaturo (Tj), ki jo je deklariral proizvajalec, pri kateri je deklarirana zmogljivost ogrevanja enaka delni obremenitvi za ogrevanje in pod katero mora biti deklarirana zmogljivost ogrevanja dopolnjena z rezervno zmogljivostjo električnega ogrevanja, da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje;

(53)

„mejna delovna temperatura“ (Tol) pomeni v stopinjah Celzija izraženo zunanjo temperaturo, ki jo je za ogrevanje deklariral proizvajalec, pod katero toplotna črpalka ne more zagotavljati zmogljivosti ogrevanja, deklarirana zmogljivost ogrevanja pa je enaka nič;

(54)

„razmerje delne obremenitve“ (pl(Tj)) pomeni „zunanjo temperaturo“, znižano za 16 °C, deljeno z „referenčno temperaturo zasnove“, znižano za 16 °C, bodisi za hlajenje ali ogrevanje prostorov;

(55)

„sezona“ pomeni skupek okoliških pogojev, ki pomenijo bodisi sezono ogrevanja bodisi sezono hlajenja, ki na temperaturni interval predstavljajo kombinacijo zunanjih temperatur in binskih ur, ki se nanašajo na sezono;

(56)

„delna obremenitev za ogrevanje“ (Ph(Tj)) pomeni obremenitev v kW za ogrevanje pri določeni zunanji temperaturi, ki se izračuna tako, da se konstrukcijska obremenitev za ogrevanje pomnoži z razmerjem delne obremenitve;

(57)

„delna obremenitev za hlajenje“ (Pc(Tj)) pomeni obremenitev v kW za hlajenje pri določeni zunanji temperaturi, ki se izračuna tako, da se konstrukcijska obremenitev za hlajenje pomnoži z razmerjem delne obremenitve;

(58)

„razmerje sezonske energijske učinkovitosti“ (SEER) je splošno razmerje energijske učinkovitosti klimatske naprave ali ohlajevalnika prostorov za sezono hlajenja, ki se izračuna tako, da se „referenčna letna potreba po hlajenju“ deli z „letno porabo energije za hlajenje“;

(59)

„sezonski koeficient učinkovitosti“ (SCOP) je splošni koeficient učinkovitosti toplotne črpalke na električno energijo, ki je rezprezentativen za sezono ogrevanja, izračuna pa se tako, da se referenčna letna potreba po ogrevanju deli z letno porabo energije za ogrevanje;

(60)

„referenčna letna potreba po hlajenju“ (QC) pomeni referenčno potrebo po hlajenju v kWh, ki se uporablja kot podlaga za izračun SEER, izračuna pa se tako, da se konstrukcijska obremenitev za hlajenje (Pdesign,c) pomnoži z ekvivalentom ur v načinu aktivnega delovanja za hlajenje (HCE);

(61)

„referenčna letna potreba po ogrevanju“ (QH) pomeni referenčno potrebo po ogrevanju v kWh, ki se nanaša na določeno sezono ogrevanja in se uporablja kot podlaga za izračun SCOP, izračuna pa se tako, da se konstrukcijska obremenitev za ogrevanje (Pdesign,h) pomnoži z ekvivalentom ur v načinu aktivnega delovanja za ogrevanje (HHE);

(62)

„letna poraba energije za hlajenje“ (QCE) pomeni porabo energije v kWh, ki je potrebna za izpolnitev „referenčne letne potrebe po hlajenju“ in se izračuna tako, da se „referenčna letna potreba po hlajenju“ deli z „razmerjem energijske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SEERon) in porabo električne energije enote v načinih termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelnika ohišja med sezono hlajenja;

(63)

„letna poraba energije za ogrevanje“ (QHE) pomeni porabo energije v kWh, ki je potrebna za izpolnitev „referenčne letne potrebe po ogrevanju“, ki se nanaša na določeno sezono ogrevanja in se izračuna tako, da se „referenčna letna potreba po ogrevanju“ deli s „sezonskim koeficientom učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SCOPon) in porabo električne energije enote v načinih termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelnika ohišja med sezono ogrevanja;

(64)

„ekvivalent ur v načinu aktivnega delovanja za hlajenje“ (HCE) pomeni v urah izraženo predvideno letno število ur, ko mora enota zagotoviti „konstrukcijsko obremenitev za hlajenje“ (Pdesign,c), da bi izpolnila „referenčno letno potrebo po hlajenju“;

(65)

„ekvivalent ur v načinu aktivnega delovanja za ogrevanje“ (HHE) pomeni v urah izraženo predvideno letno število ur, ko mora toplozračni grelnik na osnovi toplotne črpalke zagotavljati konstrukcijsko obremenitev za ogrevanje, da pokrije referenčno letno potrebo po ogrevanju;

(66)

„razmerje sezonske energijske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SEERon) pomeni povprečno razmerje energijske učinkovitosti enote v načinu aktivnega delovanja za funkcijo hlajenja, sestavljeno iz delne obremenitve in razmerij energijske učinkovitosti glede na temperaturni interval (EERbin(Tj)), utežen pa je z binskimi urami, v katerih se pojavijo pogoji iz temperaturnega intervala;

(67)

„sezonski koeficient učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja“ (SCOPon) pomeni povprečni koeficient učinkovitosti toplotne črpalke v načinu aktivnega delovanja za sezono ogrevanja, ki je sestavljen iz delne obremenitve, rezervne zmogljivosti električnega ogrevanja (če je potrebno) in koeficientov učinkovitosti glede na temperaturni interval (COPbin(Tj), utežen pa je z binskimi urami, v katerih se pojavijo pogoji iz temperaturnega intervala;

(68)

„koeficient učinkovitosti glede na temperaturni interval“ (COPbin(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti toplotne črpalke na posamezen temperaturni interval j z zunanjo temperaturo (Tj) v sezoni, izpeljan iz delne obremenitve, deklarirane zmogljivosti in deklariranega koeficienta učinkovitosti (COPd(Tj)), za druge temperaturne intervale pa se izračuna z inter/ekstrapolacijo ter po potrebi popravi z ustreznim koeficientom degradacije;

(69)

„razmerje energijske učinkovitosti glede na temperaturni interval“ (EERbin(Tj)) pomeni razmerje energijske učinkovitosti glede na posamezen temperaturni interval j z zunanjo temperaturo (Tj) v sezoni, izpeljano iz delne obremenitve, deklarirane zmogljivosti in deklariranega razmerja energijske učinkovitosti (EERd(Tj)), za druge temperaturne intervale pa je izračunano z inter/ekstrapolacijo in po potrebi popravljeno z ustreznim koeficientom degradacije;

(70)

„deklarirana zmogljivost ogrevanja“ (Pdh(Tj)) pomeni v kW izraženo zmogljivost ogrevanja cikla s kompresijo pare toplotne črpalke, ki se nanaša na zunanjo temperaturo (Tj) in notranjo temperaturo (Tin), kot jo je deklariral proizvajalec;

(71)

„deklarirana zmogljivost hlajenja“ (Pdc(Tj)) pomeni v kW izraženo zmogljivost hlajenja cikla s kompresijo pare klimatske naprave ali ohlajevalnika prostorov, ki se nanaša na zunanjo temperaturo (Tj) in notranjo temperaturo (Tin), kot jo je deklariral proizvajalec;

(72)

„konstrukcijska obremenitev za ogrevanje“ (Pdesign,h) pomeni v kW izraženo obremenitev za ogrevanje, pri čemer je konstrukcijska obremenitev za ogrevanje (Pdesign,h) enaka delni obremenitvi za ogrevanje pri zunanji temperaturi Tj, ki je enaka referenčni temperaturi zasnove za ogrevanje (Tdesign,h);

(73)

„konstrukcijska obremenitev za hlajenje“ (Pdesign,c) pomeni v kW izraženo obremenitev za hlajenje, ki se uporablja za ohlajevalnik prostorov ali klimatsko napravo pri referenčnih pogojih zasnove, pri čemer je konstrukcijska obremenitev za hlajenje (Pdesign,c) enaka deklarirani zmogljivosti hlajenja pri zunanji temperaturi (Tj), ki je enaka referenčni temperaturi zasnove za hlajenje (Tdesign,c), izraženo v kW

(74)

„deklarirani koeficient učinkovitosti“ (COPd(Tj)) pomeni koeficient učinkovitosti pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov (j) z zunanjo temperaturo (Tj);

(75)

„deklarirano razmerje energijske učinkovitosti“ (EERd(Tj)) pomeni razmerje energijske učinkovitosti pri omejenem številu določenih temperaturnih intervalov (j) z zunanjo temperaturo (Tj);

(76)

„rezervna zmogljivost električnega ogrevanja“ (elbu(Tj)) je v kW izražena grelna zmogljivost dejanskega ali predvidenega dodatnega grelnika s COP 1, ki dopolnjuje deklarirano zmogljivost ogrevanja (Pdh(Tj)), da bi izpolnila delno obremenitev za ogrevanje (Ph(Tj)), če je vrednost Pdh(Tj) manjša od Ph(Tj) za zunanjo temperaturo (Tj);

(77)

„razmerje zmogljivosti“ pomeni delno obremenitev za ogrevanje (Ph(Tj)), deljeno z deklarirano zmogljivostjo ogrevanja (Pdh(Tj)) ali delno obremenitev za hlajenje (Pc(Tj)), deljeno z deklarirano zmogljivostjo hlajenja (Pdc(Tj));

Načini delovanja za izračun sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju ali hlajenju prostorov izdelkov za toplozračno ogrevanje in izdelkov za hlajenje

(78)

„način aktivnega delovanja“ pomeni način, ki ustreza uram obremenitve stavbe zaradi hlajenja ali ogrevanja ter pri katerem je aktivirana funkcija hlajenja ali ogrevanja enote. To stanje lahko vključuje cikel vklapljanja/izklapljanja enote, da se doseže ali ohrani zahtevana temperatura zraka v zaprtem prostoru;

(79)

„stanje pripravljenosti“ je stanje, v katerem je toplozračni grelnik, ohlajevalnik prostorov, klimatska naprava ali toplotna črpalka priključena na električno omrežje in je predvideni način delovanja odvisen od dovoda energije iz električnega omrežja, zagotovljene pa so le naslednje funkcije, ki lahko trajajo nedoločen čas: funkcija ponovnega vklopa ali funkcija ponovnega vklopa in samo prikaz aktivirane funkcije ponovnega vklopa in/ali prikaz informacij ali statusa;

(80)

„funkcija ponovnega vklopa“ je funkcija za aktiviranje drugih načinov, vključno z aktivnim načinom, na daljinsko upravljanje, ki vključuje daljinski upravljalnik preko omrežja, vgrajeni senzor ali uro, ki zagotavlja dodatne funkcije, vključno z glavno funkcijo;

(81)

„prikaz informacij ali statusa“ je neprekinjeno delujoča funkcija zagotavljanja informacij ali prikazovanja stanja opreme na zaslonu, vključno s prikazovalniki časa;

(82)

„stanje izključenosti“ pomeni stanje, ko je ohlajevalnik prostorov, klimatska naprava ali toplotna črpalka povezana z električnim omrežjem in ne izvaja nobene funkcije. Kot „stanje izključenosti“ se štejejo tudi pogoji, ki zagotavljajo le prikaz „stanja izključenosti“, ter pogoji, ki zagotavljajo le funkcije, namenjene zagotovitvi elektromagnetne združljivosti v skladu z Direktivo 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2);

(83)

„stanje izključenosti termostata“ pomeni pogoj, ki ustreza uram brez obremenitve zaradi hlajenja ali ogrevanja, pri čemer je funkcija hlajenja ali ogrevanja vklopljena, vendar enota ne deluje; vklapljanje/izklapljanje v načinu aktivnega delovanja se ne šteje za stanje izključenosti termostata;

(84)

„stanje delovanja grelnika ohišja“ pomeni pogoj, v katerem enota aktivira grelno napravo, da bi preprečila prehajanje hladilnega sredstva v kompresor in tako omejila koncentracijo hladilnega sredstva v olju pri zagonu kompresorja;

(85)

„potreba po moči v stanju izključenosti“ (POFF) pomeni potrebo po moči grelnika, ki je v stanju izključenosti, izraženo v kW;

(86)

„potreba po moči v stanju izključenosti termostata“ (PTO) pomeni potrebo po moči enote v stanju izključenosti termostata, izraženo v kW;

(87)

„potreba po moči v stanju pripravljenosti“ (PSB) pomeni potrebo po moči enote v stanju pripravljenosti, izraženo v kW;

(88)

„potreba po moči v načinu grelnika ohišja“ (PCK) pomeni potrebo po moči enote v načinu grelnika ohišja, izraženo v kW;

(89)

„ure delovanja v stanju izključenosti“ (HOFF) pomeni število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju izključenosti, to število pa je odvisno od določene sezone in funkcije;

(90)

„ure delovanja v stanju izključenosti termostata“ (HTO) pomeni število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju izključenosti termostata, to število pa je odvisno od določene sezone in funkcije;

(91)

„ure delovanja v stanju pripravljenosti“ (HSB) pomeni število ur na leto [h/a], ko je enota v stanju pripravljenosti, to število pa je odvisno od določene sezone in funkcije;

(92)

„ure delovanja v načinu grelnika ohišja“ (HCK) pomeni število ur na leto [h/a], ko je enota v načinu delovanja grelnika ohišja, to število pa je odvisno od določene sezone in funkcije;

Opredelitev računskih metod za klimatske naprave, ohlajevalnike prostorov in toplotne črpalke na gorivo

(93)

„sezonsko razmerje primarne energije v načinu hlajenja“ (SPERc) pomeni splošno razmerje energijske učinkovitosti klimatske naprave ali ohlajevalnika prostorov na gorivo, ki je reprezentativno za določeno sezono hlajenja;

(94)

„sezonska učinkovitost porabe plina v načinu hlajenja“ (SGUEc) pomeni učinkovitost porabe plina v celotni sezoni hlajenja;

(95)

„učinkovitost porabe plina pri delni obremenitvi“ pomeni učinkovitost porabe plina pri hlajenju (GUEc,bin) ali ogrevanju (GUEh,bin) pri zunanji temperaturi Tj;

(96)

„učinkovitost porabe plina pri deklarirani zmogljivosti“ pomeni učinkovitost porabe plina pri hlajenju (GUEcDC) ali ogrevanju (GUEhDC) pri pogojih deklarirane zmogljivosti, kot je opredeljeno v tabeli 21 Priloge III in popravljeno za morebitno ciklično delovanje enote, kadar efektivna zmogljivost hlajenja (QEc) presega obremenitev zaradi hlajenja (Pc(Tj)) ali efektivna zmogljivost ogrevanja (QEh) presega obremenitev zaradi ogrevanja (Ph(Tj));

(97)

„efektivna zmogljivost hlajenja“ (QEc) pomeni izmerjeno zmogljivost hlajenja, izraženo v kW in popravljeno za toploto iz naprave (črpalka ali ventilator), odgovorne za kroženje medija za prenos toplote prek notranjega toplotnega izmenjevalnika;

(98)

„efektivna zmogljivost rekuperacije toplote“ pomeni izmerjeno zmogljivost rekuperacije toplote, izraženo v kW in popravljeno za toploto iz naprave (črpalka) v krogu za rekuperacijo toplote za hlajenje (QEhr,c) ali ogrevanje (QEhr,h);

(99)

„izmerjena vhodna toplota za hlajenje“ (Qgmc) pomeni izmerjeno dovedeno gorivo pri pogojih delne obremenitve, kot je opredeljeno v Prilogi III tabele 21, izraženo v kW;

(100)

„sezonski faktor pomožne energije v načinu hlajenja“ (SAEFc) pomeni pomožno energijsko učinkovitost za sezono hlajenja, vključno s prispevkom načinov termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelnika ohišja;

(101)

„referenčna letna potreba po hlajenju“ (QC) pomeni letno potrebo po hlajenju, izračunano kot zmnožek konstrukcijske obremenitve za hlajenje (Pdesign,c) in ekvivalenta ur v načinu aktivnega delovanja za hlajenje (HEC);

(102)

„sezonski faktor pomožne energije v načinu hlajenja v načinu aktivnega delovanja“ (SAEFc,on) pomeni pomožno energijsko učinkovitost za sezono hlajenja, brez prispevka načinov termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelnika ohišja;

(103)

„faktor pomožne energije v načinu hlajenja pri delni obremenitvi“ (AEFc,bin) pomeni pomožno energijsko učinkovitost pri hlajenju pri zunanji temperaturi (Tj);

(104)

„vhodna električna moč v načinu hlajenja“ (PEc) pomeni efektivno vhodno električno moč za hlajenje v kW;

(105)

„sezonsko razmerje primarne energije v načinu ogrevanja“ (SPERh) pomeni splošno razmerje energijske učinkovitosti toplotne črpalke na gorivo, ki je reprezentativno za sezono ogrevanja;

(106)

„sezonska učinkovitost porabe plina v načinu ogrevanja“ (SGUEh) pomeni učinkovitost porabe plina v sezoni ogrevanja;

(107)

„efektivna zmogljivost ogrevanja“ (QEh) pomeni izmerjeno zmogljivost ogrevanja, izraženo v kW in popravljeno za toploto iz naprave (črpalka ali ventilator), odgovorne za kroženje medija za prenos toplote prek notranjega toplotnega izmenjevalnika;

(108)

„izmerjena vhodna toplota za ogrevanje“ (Qgmh) pomeni izmerjeno dovedeno gorivo pri pogojih delne obremenitve, kot je opredeljeno v tabeli 21 Priloge III, izraženo v kW;

(109)

„sezonski faktor pomožne energije v načinu ogrevanja“ (SAEFh) pomeni pomožno energijsko učinkovitost za sezono ogrevanja, vključno s prispevkom načinov termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelnika ohišja;

(110)

„referenčna letna potreba po ogrevanju“ (QH) pomeni letno potrebo po ogrevanju, izračunano kot zmnožek konstrukcijske obremenitve za ogrevanje in letnega ekvivalenta ur v načinu aktivnega delovanja za ogrevanje (HHE);

(111)

„sezonski faktor pomožne energije v načinu ogrevanja v načinu aktivnega delovanja“ (SAEFh,on) pomeni pomožno energijsko učinkovitost za sezono ogrevanja, brez prispevka načinov termostat izključen, stanje pripravljenosti, stanje izključenosti in način grelnika ohišja;

(112)

„faktor pomožne energije v načinu ogrevanja pri delni obremenitvi“ (AEFh,bin) pomeni pomožno energijsko učinkovitost pri ogrevanju pri zunanji temperaturi Tj;

(113)

„faktor pomožne energije pri deklarirani zmogljivosti“ pomeni faktor pomožne energije pri hlajenju (AEFc,dc) ali ogrevanju (AEFh,dc) pri pogojih delne obremenitve, kot je opredeljeno v tabeli 21 Priloge III, in popravljeno za morebitno ciklično delovanje enote, kadar efektivna zmogljivost hlajenja (QEc) presega obremenitev zaradi hlajenja (Pc(Tj)) ali efektivna zmogljivost ogrevanja (QEh) presega obremenitev zaradi ogrevanja (Ph(Tj));

(114)

„vhodna električna moč v načinu ogrevanja“ (PEh) pomeni efektivno vhodno električno moč za ogrevanje v kW;

(115)

„emisije NOx toplotnih črpalk, ohlajevalnikov prostorov in klimatskih naprav z motorjem z notranjim zgorevanjem“ pomeni vsoto emisij dušikovega monoksida in dušikovega dioksida toplotnih črpalk, ohlajevalnikov prostorov in klimatskih naprav z motorjem z notranjim zgorevanjem, merjene pri standardnih nazivnih pogojih, z uporabo ekvivalenta števila vrtljajev motorja na minuto in izražene v mg dušikovega dioksida na kWh dovedenega goriva na osnovi GCV;

(116)

„ekvivalent števila vrtljajev na minuto“ (Erpmequivalent) pomeni število vrtljajev na minuto motorja z notranjim zgorevanjem, izračunano na osnovi števila obratov motorja pri razmerjih delne obremenitve 70, 60, 40 in 20 % za ogrevanje (ali hlajenje, če ni funkcije ogrevanja) in z utežitvenimi faktorji 0,15, 0,25, 0,30 oziroma 0,30;

Opredelitve pojmov, povezanih z visokotemperaturnimi procesnimi ohlajevalniki

(117)

„nazivna vhodna moč“ (DA) pomeni vhodno električno moč, ki jo potrebuje visokotemperaturni procesni ohlajevalnik (vključno s kompresorjem, ventilatorji ali črpalkami kondenzatorja, črpalkami uparjalnika in morebitnimi dodatki), da doseže nazivno hladilno zmogljivost, pri čemer se izrazi v kW na dve decimalni mesti natančno;

(118)

„nazivno razmerje energijske učinkovitosti“ (EERA) pomeni nazivno hladilno zmogljivost, izraženo v kW, deljeno z nazivno vhodno močjo, izraženo v kW, pri čemer se izrazi na dve decimalni mesti natančno;

(119)

„sezonsko razmerje energijske učinkovitosti“ (SEPR) je razmerje učinkovitosti visokotemperaturnega procesnega ohlajevalnika pri standardnih nazivnih pogojih, značilno za različne obremenitve in temperaturo okolice skozi leto, pri čemer se izračuna kot razmerje med letno hladilno potrebo in letno porabo električne energije;

(120)

„letna hladilna potreba“ pomeni seštevek hlajenja za vsako hladilno obremenitev glede na temperaturni interval, pomnožen z ustreznim številom binskih ur;

(121)

„hladilna obremenitev“ pomeni nazivno hladilno zmogljivost, pomnoženo z razmerjem delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov, izraženo v kW na dve decimalni mesti natančno;

(122)

„delna obremenitev“ (PC(Tj)) pomeni hladilno obremenitev pri določeni temperaturi okolice (Tj), izračuna pa se tako, da se polna obremenitev pomnoži z razmerjem delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov pri enaki temperaturi okolice Tj, izrazi pa se v kW na dve decimalni mesti natančno;

(123)

„razmerje delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov“ (PR(Tj)) pomeni:

(a)

za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike, ki uporabljajo zračno hlajene kondenzatorje, temperaturo okolice Tj, znižano za 5 °C, ki se deli z referenčno temperaturo okolice, znižano za 5 °C, in pomnoži z 0,2 ter prišteje k 0,8. Za temperature okolice, ki so višje od referenčne temperature okolice, je razmerje delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov 1. Za temperature okolice, ki so nižje od 5 °C, je razmerje delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov 0,8;

(b)

za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike, ki uporabljajo vodno hlajene kondenzatorje, temperaturo vode, ki se dovaja (na dovodu vode v kondenzator), znižano za 9 °C, ki se deli z referenčno temperaturo okolice na dovodu vode v kondenzator (30 °C), znižano za 9 °C, in pomnoži z 0,2 ter prišteje k 0,8. Za temperature okolice (na dovodu vode v kondenzator), ki so višje od referenčne temperature okolice, je razmerje delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov 1. Za temperature okolice, ki so nižje od 9 °C (na dovodu vode v kondenzator), je razmerje delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov 0,8;

(c)

izraženo je kot odstotek na eno decimalno mesto natančno;

(124)

„letna poraba električne energije“ se izračuna kot seštevek razmerij med posamezno potrebo po hlajenju glede na temperaturni interval in ustreznim razmerjem energijske učinkovitosti glede na temperaturni interval, pomnožen z ustreznim številom binskih ur;

(125)

„temperatura okolice“ pomeni:

(a)

za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike, ki uporabljajo zračno hlajene kondenzatorje, temperaturo zraka pri suhem termometru, ki je izražena v stopinjah Celzija;

(b)

za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike, ki uporabljajo vodno hlajene kondenzatorje, temperaturo vode, ki se dovaja kondenzatorju, izraženo v stopinjah Celzija;

(126)

„referenčna temperatura okolice“ pomeni temperaturo okolice, izraženo v stopinjah Celzija, pri kateri je razmerje delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov enako 1. Nastavi se na 35 °C. Za zračno hlajene visokotemperaturne procesne ohlajevalnike je temperatura zraka, ki se dovaja kondenzatorju, opredeljena kot 35 °C, medtem ko je za vodno hlajene visokotemperaturne procesne ohlajevalnike temperatura vode, ki se dovaja kondenzatorju, opredeljena kot 30 °C pri temperaturi zunanjega zraka na kondenzatorju 35 °C;

(127)

„energijska učinkovitost pri delni obremenitvi“ (EERPL(Tj)) pomeni razmerje energijske učinkovitosti za vsak temperaturni interval v letu, ki se izpelje iz deklariranega razmerja energijske učinkovitosti (EERDC) za določene temperaturne intervale, za druge temperaturne intervale pa se izračuna z linearno interpolacijo;

(128)

„deklarirana hladilna potreba“ pomeni hladilno obremenitev pri posebnih pogojih za temperaturne intervale, izračunano kot nazivna hladilna zmogljivost in pomnoženo z ustreznim razmerjem delne obremenitve visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov;

(129)

„deklarirano razmerje energijske učinkovitosti“ (EERDC) pomeni razmerje energijske učinkovitosti visokotemperaturnega procesnega ohlajevalnika pri določeni nazivni točki in po potrebi popravljeno s koeficientom degradacije, če minimalna deklarirana hladilna zmogljivost presega hladilno obremenitev, ali interpolirano, če so najbližje deklarirane hladilne zmogljivosti nad in pod hladilno obremenitvijo;

(130)

„deklarirana vhodna moč“ pomeni vhodno električno moč, ki je potrebna, da visokotemperaturni procesni ohlajevalnik doseže deklarirano hladilno zmogljivost pri določeni nazivni točki;

(131)

„deklarirana hladilna zmogljivost“ pomeni hladilno zmogljivost visokotemperaturnega procesnega ohlajevalnika za zadovoljitev deklarirane hladilne potrebe pri določeni nazivni točki;

Opredelitve pojmov, povezanih z ventilatorskimi konvektorji

(132)

„skupna vhodna električna moč“ (Pelec) pomeni skupno električno moč, ki jo prevzame enota, vključno z ventilatorjem in pomožnimi napravami.


(1)  Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(2)  Direktiva 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo in razveljavitvi Direktive 89/336/EGS (UL L 390, 31.12.2004, str. 24).


PRILOGA II

Zahteve za okoljsko primerno zasnovo

1.

Sezonska energijska učinkovitost izdelkov za toplozračno ogrevanje pri ogrevanju prostorov:

(a)

od 1. januarja 2018 sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov izdelkov za toplozračno ogrevanje ni manjša od vrednosti v tabeli 1;

Tabela 1

Prva stopnja minimalne sezonske energijske učinkovitosti izdelkov za toplozračno ogrevanje pri ogrevanju prostorov v %

 

ηs,h  (*1)

Toplozračni grelniki na gorivo, razen toplozračnih grelnikov tipa B1 z nazivno izhodno toplotno močjo pod 10 kW ter toplozračnih grelnikov tipa C2 in C4 z nazivno izhodno toplotno močjo pod 15 kW

72

Toplozračni grelniki tipa B1 z nazivno izhodno toplotno močjo pod 10 kW ter toplozračni grelniki tipa C2 in C4 z nazivno izhodno toplotno močjo pod 15 kW

68

Toplozračni grelniki na električno energijo

30

Toplotne črpalke zrak–zrak na električni motor, razen strešnih toplotnih črpalk

133

Strešne toplotne črpalke

115

Toplotne črpalke zrak–zrak z motorjem z notranjim zgorevanjem

120

Za toplotne črpalke z več razcepi proizvajalec zagotavlja skladnost s to uredbo na podlagi meritev in izračunov v skladu s Prilogo III. Za vsak model zunanje enote se k tehnični dokumentaciji priloži seznam priporočenih kombinacij s kompatibilnimi notranjimi enotami. Izjava o skladnosti se nato uporabi za vse kombinacije, navedene v tem seznamu. Seznam priporočenih kombinacij se da na razpolago pred nakupom/zakupom/najemom zunanje enote.

(b)

od 1. januarja 2021 sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov izdelkov za toplozračno ogrevanje ni manjša od vrednosti v tabeli 2:

Tabela 2

Druga stopnja minimalne sezonske energijske učinkovitosti izdelkov za toplozračno ogrevanje pri ogrevanju prostorov v %

 

ηs,h  (*2)

Toplozračni grelniki na gorivo, razen toplozračnih grelnikov tipa B1 z nazivno izhodno toplotno močjo pod 10 kW ter toplozračnih grelnikov tipa C2 in C4 z nazivno izhodno toplotno močjo pod 15 kW

78

Toplozračni grelniki na električno energijo

31

Toplotne črpalke zrak–zrak na električni motor, razen strešnih toplotnih črpalk

137

Strešne toplotne črpalke

125

Toplotne črpalke zrak–zrak z motorjem z notranjim zgorevanjem

130

Za toplotne črpalke z več razcepi proizvajalec zagotavlja skladnost s to uredbo na podlagi meritev in izračunov v skladu s Prilogo III. Za vsak model zunanje enote se k tehnični dokumentaciji priloži seznam priporočenih kombinacij s kompatibilnimi notranjimi enotami. Izjava o skladnosti se nato uporabi za vse kombinacije, navedene v tem seznamu. Seznam priporočenih kombinacij se da na razpolago pred nakupom/zakupom/najemom zunanje enote.

2.

Sezonska energijska učinkovitost izdelkov za hlajenje pri hlajenju prostorov:

(a)

od 1. januarja 2018 sezonska energijska učinkovitost izdelkov za hlajenje pri hlajenju prostorov ni manjša od vrednosti v tabeli 3;

Tabela 3

Prva stopnja minimalne sezonske energijske učinkovitosti izdelkov za hlajenje pri hlajenju prostorov v %

 

ηs,c  (*3)

Ohlajevalniki zrak–voda z nazivno zmogljivostjo hlajenja < 400 kW z električnim motorjem

149

Ohlajevalniki zrak–voda z nazivno zmogljivostjo hlajenja ≥ 400 kW z električnim motorjem

161

Ohlajevalniki voda/slanica–voda z nazivno zmogljivostjo hlajenja < 400 kW z električnim motorjem

196

Ohlajevalniki voda/slanica–voda z nazivno zmogljivostjo hlajenja ≥ 400 kW in < 1 500 kW z električnim motorjem

227

Ohlajevalniki voda/slanica–voda z nazivno zmogljivostjo hlajenja ≥ 1 500 kW z električnim motorjem

245

Ohlajevalniki prostorov zrak–voda z motorjem z notranjim zgorevanjem

144

Klimatske naprave zrak–zrak z električnim motorjem, razen strešnih klimatskih naprav

181

Strešne klimatske naprave

117

Klimatske naprave zrak–zrak z motorjem z notranjim zgorevanjem

157

Za klimatske naprave z več razcepi proizvajalec zagotavlja skladnost s to uredbo na podlagi meritev in izračunov v skladu s Prilogo III. Za vsak model zunanje enote se k tehnični dokumentaciji priloži seznam priporočenih kombinacij s kompatibilnimi notranjimi enotami. Izjava o skladnosti se nato uporabi za vse kombinacije, navedene v tem seznamu. Seznam priporočenih kombinacij se da na razpolago pred nakupom/zakupom/najemom zunanje enote.

(b)

od 1. januarja 2021 sezonska energijska učinkovitost izdelkov za hlajenje pri hlajenju prostorov ni manjša od vrednosti v tabeli 4;

Tabela 4

Druga stopnja minimalne sezonske energijske učinkovitosti izdelkov za hlajenje pri hlajenju prostorov v %

 

ηs,c  (*4)

Ohlajevalniki zrak–voda z nazivno zmogljivostjo hlajenja < 400 kW z električnim motorjem

161

Ohlajevalniki zrak–voda z nazivno zmogljivostjo hlajenja ≥ 400 kW z električnim motorjem

179

Ohlajevalniki voda/slanica–voda z nazivno zmogljivostjo hlajenja < 400 kW z električnim motorjem

200

Ohlajevalniki voda/slanica–voda z nazivno zmogljivostjo hlajenja ≥ 400 kW in < 1 500 kW z električnim motorjem

252

Ohlajevalniki voda/slanica–voda z nazivno zmogljivostjo hlajenja ≥ 1 500 kW z električnim motorjem

272

Ohlajevalniki zrak–voda z nazivno zmogljivostjo hlajenja ≥ 400 kW z motorjem z notranjim zgorevanjem

154

Klimatske naprave zrak–zrak z električnim motorjem, razen strešnih klimatskih naprav

189

Strešne klimatske naprave

138

Klimatske naprave zrak–zrak z motorjem z notranjim zgorevanjem

167

Za klimatske naprave z več razcepi proizvajalec zagotavlja skladnost s to uredbo na podlagi meritev in izračunov v skladu s Prilogo III. Za vsak model zunanje enote se k tehnični dokumentaciji priloži seznam priporočenih kombinacij s kompatibilnimi notranjimi enotami. Izjava o skladnosti se nato uporabi za vse kombinacije, navedene v tem seznamu. Seznam priporočenih kombinacij se da na razpolago pred nakupom/zakupom/najemom zunanje enote.

3.

Sezonsko razmerje energijske učinkovitosti visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov:

(a)

Od 1. januarja 2018 sezonsko razmerje energijske učinkovitosti visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov ni manjše od vrednosti v tabeli 5;

Tabela 5

Prva stopnja sezonskega razmerja energijske učinkovitosti visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov

Medij za prenos toplote na strani kondenzacije

Nazivna hladilna zmogljivost

Minimalna vrednost SEPR  (*5)

Zrak

PA < 400 kW

4,5

PA ≥ 400 kW

5,0

Voda

PA < 400 kW

6,5

400 kW ≤ PA < 1 500 kW

7,5

PA ≥ 1 500 kW

8,0

(b)

Od 1. januarja 2021 sezonsko razmerje energijske učinkovitosti visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov ni manjše od vrednosti v tabeli 6;

Tabela 6

Druga stopnja sezonskega razmerja energijske učinkovitosti visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov

Medij za prenos toplote na strani kondenzacije

Nazivna hladilna zmogljivost

Minimalna vrednost SEPR  (*6)

Zrak

PA < 400 kW

5,0

PA ≥ 400 kW

5,5

Voda

PA < 400 kW

7,0

400 kW ≤ PA < 1 500 kW

8,0

PA ≥ 1 500 kW

8,5

4.

Emisije dušikovih oksidov:

(a)

od 26. septembra 2018 emisije dušikovih oksidov, izražene v dušikovem dioksidu, toplozračnih grelnikov, toplotnih črpalk, ohlajevalnikov prostorov in klimatskih naprav ne presegajo vrednosti iz tabele 7;

Tabela 7

Prva stopnja maksimalnih emisij dušikovih oksidov v mg/kWh dovedenega goriva, izražena kot GCV

Toplozračni grelniki na plinasta goriva

100

Toplozračni grelniki na tekoča goriva

180

Toplotne črpalke, ohlajevalniki prostorov in klimatske naprave z motorji z zunanjim zgorevanjem na plinasta goriva

70

Toplotne črpalke, ohlajevalniki prostorov in klimatske naprave z motorji z zunanjim zgorevanjem na tekoča goriva

120

Toplotne črpalke, ohlajevalniki prostorov in klimatske naprave z motorji z notranjim zgorevanjem na plinasta goriva

240

Toplotne črpalke, ohlajevalniki prostorov in klimatske naprave z motorji z notranjim zgorevanjem na tekoča goriva

420

(b)

od 1. januarja 2021 emisije dušikovih oksidov, izražene v dušikovem dioksidu, toplozračnih grelnikov ne presegajo vrednosti v tabeli 8:

Tabela 8

Druga stopnja maksimalnih emisij dušikovih oksidov v mg/kWh dovedenega goriva, izražena kot GCV

Toplozračni grelniki na plinasta goriva

70

Toplozračni grelniki na tekoča goriva

150

5.

Informacije o izdelku:

(a)

od 1. januarja 2018 priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike ter prosto dostopna spletna mesta proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov zagotavljajo naslednje informacije o izdelku:

(1)

za toplozračne grelnike informacije iz tabele 9 te priloge, izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo III;

(2)

za ohlajevalnike prostorov informacije iz tabele 10 te priloge, izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo III;

(3)

za klimatske naprave zrak–zrak informacije iz tabele 11 te priloge, izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo III;

(4)

za klimatske naprave voda/slanica–zrak informacije iz tabele 12 te priloge, izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo III;

(5)

za ventilatorske konvektorje informacije iz tabele 13 te priloge, izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo III;

(6)

za toplotne črpalke informacije iz tabele 14 te priloge, izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo III;

(7)

za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike informacije iz tabele 15 te priloge, izmerjene in izračunane v skladu s Prilogo III;

(8)

morebitne posebne varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri sestavljanju, nameščanju ali vzdrževanju izdelka;

(9)

pri generatorjih toplote ali generatorjih hlada, zasnovanih za ogrevanje zraka ali hlajenje, in ohišjih izdelkov za ogrevanje zraka ali hlajenje, ki se opremijo s takšnimi generatorji toplote ali hlada, njihove značilnosti, zahteve za montažo, da se zagotovi skladnost z zahtevami za okoljsko primerno izdelkov za ogrevanje zraka ali hlajenje, in, kjer je primerno, seznam kombinacij, ki jih priporoča proizvajalec;

(10)

seznam ustreznih notranjih enot za toplotne črpalke z več razcepi in klimatske naprave z več razcepi;

(11)

Za toplozračne grelnike B1, C2 in C4 naslednje standardno besedilo: „Ta toplozračni grelnik je namenjen le za priključitev na skupni dimnik več stanovanj v obstoječih stavbah. Zaradi manjše učinkovitosti bi vsaka druga uporaba tega toplozračnega grelnika povzročila večjo porabo energije in višje obratovalne stroške ter se ji je treba izogniti.“;

(b)

od 1. januarja 2018 priročniki z navodili za monterje in končne uporabnike in del, ki je namenjen profesionalnim uporabnikom prosto dostopnih spletnih mest proizvajalcev, njihovih pooblaščenih zastopnikov in uvoznikov, zagotavljajo naslednje informacije o izdelku:

(1)

ustrezne informacije za razstavljanje, recikliranje in/ali odstranitev po koncu življenjske dobe.

(c)

tehnična dokumentacija za namene ocenjevanja skladnosti v skladu s členom 4 vsebuje naslednje elemente:

(1)

elemente iz točke (a);

(2)

če so informacije v zvezi z določenim modelom, pridobljene z izračunom na osnovi zasnove in/ali ekstrapolacije na osnovi drugih kombinacij, mora tehnična dokumentacija vsebovati podrobnosti takšnih izračunov in/ali ekstrapolacij, preskusov, ki so bili opravljeni za potrditev točnosti opravljenih izračunov, vključno s podrobnostmi o matematičnem modelu za izračun učinkovitosti takšnih kombinacij ter o meritvah, opravljenih za verifikacijo tega modela, in seznam drugih modelov, kadar so bili podatki, vključeni v tehnično dokumentacijo, pridobljeni na enaki osnovi.

(d)

Proizvajalec, njegovi pooblaščeni zastopniki in uvozniki ohlajevalnikov prostorov, klimatskih naprav zrak–zrak in voda/slanica–zrak, toplotnih črpalk in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov zagotovijo laboratorije, ki na zahtevo opravljajo tržni nadzor, potrebne informacije o namestitvi enote za določitev prijavljenih zmogljivosti, vrednosti SEER/EER, SCOP/COP in SEPR/COP, kadar je ustrezno, in podatke za stik za pridobitev takih informacij.

Tabela 9

Zahteve po informacijah za toplozračne grelnike

Modeli: Informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije:

B1 toplozračni grelnik: [da/ne]

C2 toplozračni grelnik: [da/ne]

C4 toplozračni grelnik: [da/ne]

Vrsta goriva [plin/tekoče/elektrika]

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

 

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

Zmogljivost

 

Izkoristek

Nazivna zmogljivost ogrevanja

Pated,h

x,x

kW

 

Izkoristek pri nazivni zmogljivosti ogrevanja (*7)

ηnom

x,x

%

Minimalna zmogljivost

Pmin

x,x

kW

 

Izkoristek pri minimalni zmogljivosti (*7)

ηpl

x,x

%

Poraba električne energije (*7)

 

Druge postavke

Pri nazivni zmogljivosti ogrevanja

elmax

x,xxx

kW

 

Faktor izgube skozi lupino

Fenv

x,x

%

Pri minimalni zmogljivosti

elmin

x,xxx

kW

 

Potreba vžigalnega gorilnika po električni moči (*7)

Pign

x,x

kW

V stanju pripravljenosti

elsb

x,xxx

kW

 

Emisije dušikovih oksidov (*7)  (*8)

NOx

x

mg/kWh dovedene energije (GCV)

 

 

 

 

 

Emisijska učinkovitost

ηs,flow

x,x

%

 

 

 

 

 

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov

ηs,h

x,x

%

Kontaktni podatki

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

Tabela 10

Zahteve po informacijah za ohlajevalnike prostorov

Modeli: Informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije:

Zunanji toplotni izmenjevalnik ohlajevalnika: [izberite: zrak ali voda/slanica]

Notranji toplotni izmenjevalnik ohlajevalnika: [privzeto: voda]

Tip: kompresija pare s kompresorjem ali sorpcijski proces

če je ustrezno: pogon kompresorja: [električni motor ali gorivo, plinasto ali tekoče gorivo, motor z notranjim ali zunanjim zgorevanjem]

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

 

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

Nazivna zmogljivost hlajenja

Prated,c

x,x

kW

 

Sezonska energijska učinkovitost pri hlajenju prostorov

ηs,c

x,x

%

Deklarirana zmogljivost hlajenja za delno obremenitev pri določenih zunanjih temperaturah Tj

 

Deklarirano razmerje energijske učinkovitosti ali učinkovitost porabe plina/faktor pomožne energije za delno obremenitev pri določenih zunanjih temperaturah Tj

Tj = + 35 °C

Pdc

x,x

kW

 

Tj = + 35 °C

EERd ali GUEc,bin/AEFc,bin

x,x

%

Tj = + 30 °C

Pdc

x,x

kW

 

Tj = + 30 °C

EERd ali GUEc,bin/AEFc,bin

x,x

%

Tj  = 25 °C

Pdc

x,x

kW

 

Tj  = 25 °C

EERd ali GUEc,bin/AEFc,bin

x,x

%

Tj  = 20 °C

Pdc

x,x

kW

 

Tj  = 20 °C

EERd ali GUEc,bin/AEFc,bin

x,x

%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Koeficient degradacije za ohlajevalnike (*9)

Cdc

x,x

 

 

 

 

 

Potreba po moči v načinih, ki ne vključujejo načina aktivnega delovanja

Stanje izključenosti

POFF

x,xxx

kW

 

Način grelnika ohišja

PCK

x,xxx

kW

Stanje izključenosti termostata

PTO

x,xxx

kW

 

Stanje pripravljenosti

PSB

x,xxx

kW

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Druge postavke

Upravljanje zmogljivosti

stalno/stopenjsko/spremenljivo

 

Za ohlajevalnike prostorov zrak–voda: stopnja pretoka zraka, izmerjena zunaj

x

m3/h

Nivo zvokovne moči, zunaj

LWA

x,x/x,x

dB

 

Za ohlajevalnike voda/slanica–voda: nazivna stopnja pretoka slanice ali vode, zunanji toplotni izmenjevalnik

x

m3/h

Emisije dušikovih oksidov (če je ustrezno)

NOx  (*10)

x

mg/kWh dovedene energije (GCV)

 

GWP hladilnega sredstva

 

 

kg CO2 eq (100 let)

 

 

 

 

 

Uporabljeni standardni nazivni pogoji: [nizkotemperaturna uporaba/srednjetemperaturna uporaba]

Kontaktni podatki

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

Tabela 11

Zahteve po informacijah za klimatske naprave zrak–zrak

Modeli: Informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije:

Zunanji toplotni izmenjevalnik klimatske naprave: [privzeto: zrak]

Notranji toplotni izmenjevalnik klimatske naprave: [privzeto: zrak]

Tip: kompresija pare s kompresorjem ali sorpcijski proces

če je ustrezno: pogon kompresorja: [električni motor ali gorivo, plinasto ali tekoče gorivo, motor z notranjim ali zunanjim zgorevanjem]

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

 

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

Nazivna zmogljivost hlajenja

Prated,c

x,x

kW

 

Sezonska energijska učinkovitost pri hlajenju prostorov

ηs,c

x,x

%

Deklarirana zmogljivost hlajenja pri delni obremenitvi pri določenih zunanjih temperaturah Tj in notranji temperaturi 27 °C/19 °C (suh/moker termometer)

 

Deklarirano razmerje energijske učinkovitosti ali učinkovitost porabe plina/faktor pomožne energije za delno obremenitev pri določenih zunanjih temperaturah Tj

Tj = + 35 °C

Pdc

x,x

kW

 

Tj = + 35 °C

EERd ali GUEc,bin/AEFc,bin

x,x

%

Tj = + 30 °C

Pdc

x,x

kW

 

Tj = + 30 °C

EERd ali GUEc,bin/AEFc,bin

x,x

%

Tj = 25 °C

Pdc

x,x

kW

 

Tj = 25 °C

EERd ali GUEc,bin/AEFc,bin

x,x

%

Tj = 20 °C

Pdc

x,x

kW

 

Tj = 20 °C

EERd ali GUEc,bin/AEFc,bin

x,x

%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Koeficient degradacije za klimatske naprave (*11)

Cdc

x,x

 

 

 

 

 

Potreba po moči v načinih, ki ne vključujejo načina aktivnega delovanja

Stanje izključenosti

POFF

x,xxx

kW

 

Način grelnika ohišja

PCK

x,xxx

kW

Stanje izključenosti termostata

PTO

x,xxx

kW

 

Stanje pripravljenosti

PSB

x,xxx

kW

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Druge postavke

Upravljanje zmogljivosti

stalno/stopenjsko/spremenljivo

 

Za klimatsko napravo zrak–zrak: stopnja pretoka zraka, izmerjena zunaj

x

m3/h

Nivo zvokovne moči, zunaj

LWA

x,x/x,x

dB

 

 

 

 

 

pri pogonu z motorjem: Emisije dušikovih oksidov

NOx  (*12)

x

mg/kWh dovedenega goriva (GCV)

 

GWP hladilnega sredstva

 

 

kg CO2 eq (100 let)

 

 

 

 

 

Kontaktni podatki

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

Tabela 12

Zahteve po informacijah za klimatske naprave voda/slanica-zrak

Modeli: informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije:

Zunanji toplotni izmenjevalnik klimatske naprave: [privzeto: voda/slanica]

Notranji toplotni izmenjevalnik klimatske naprave: [privzeto: zrak]

Tip: kompresija pare s kompresorjem ali sorpcijski proces

če je ustrezno: pogon kompresorja: [električni motor ali gorivo, plinasto ali tekoče gorivo, motor z notranjim ali zunanjim zgorevanjem]

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

 

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

Nazivna zmogljivost hlajenja

Prated,c

x,x

kW

 

Sezonska energijska učinkovitost pri hlajenju prostorov

ηs,c

x,x

%

Deklarirana zmogljivost hlajenja pri delni obremenitvi pri določenih zunanjih temperaturah Tj in notranji temperaturi 27 °C/19 °C (suh/moker termometer)

 

Deklarirano razmerje energijske učinkovitosti ali učinkovitost porabe plina/faktor pomožne energije za delno obremenitev pri določenih zunanjih temperaturah Tj

Zunanja temperatura Tj

Hladilni stolp (vstop/izstop)

Talna povezava

 

 

 

 

 

 

 

 

Tj = + 35 °C

30/35

10/15

Pdc

x,x

kW

 

Tj = + 35 °C

EERd ali GUEc,bin/AEFc,bin

x,x

%

Tj = + 30 °C

26/*

10/*

Pdc

x,x

kW

 

Tj = + 30 °C

EERd ali GUEc,bin/AEFc,bin

x,x

%

Tj = 25 °C

22/*

10/*

Pdc

x,x

kW

 

Tj = 25 °C

EERd ali GUEc,bin/AEFc,bin

x,x

%

Tj = 20 °C

18/*

10/*

Pdc

x,x

kW

 

Tj = 20 °C

EERd ali GUEc,bin/AEFc,bin

x,x

%

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Koeficient degradacije za klimatske naprave (**)

Cdc

x,x

 

 

 

 

 

Potreba po moči v načinih, ki ne vključujejo načina aktivnega delovanja

Stanje izključenosti

POFF

x,xxx

kW

 

Način grelnika ohišja

PCK

x,xxx

kW

Stanje izključenosti termostata

PTO

x,xxx

kW

 

Stanje pripravljenosti

PSB

x,xxx

kW

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Druge postavke

Upravljanje zmogljivosti

stalno/stopenjsko/spremenljivo

 

 

 

 

 

Nivo zvokovne moči, zunaj

LWA

x,x/x,x

dB

 

Za klimatske naprave voda/slanica–zrak: nazivna stopnja pretoka slanice ali vode, zunanji toplotni izmenjevalnik

x

m3/h

pri pogonu z motorjem:

Emisije dušikovih oksidov (če je ustrezno)

NOx  (***)

x

mg/kWh dovedenega goriva (GCV)

 

GWP hladilnega sredstva

 

 

kg CO2 eq (100 let)

 

 

 

 

 

Kontaktni podatki

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

Tabela 13

Zahteve po informacijah za ventilatorske konvektorje

Informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije:

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

 

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

Zmogljivost hlajenja (občutljivo)

Prated,c

x,x

kW

 

Skupna vhodna električna moč

Pelec

x,xxx

kW

Zmogljivost hlajenja (latentno)

Prated,c

x,x

kW

 

Nivo zvokovne moči (na nastavljeno hitrost, če je ustrezno)

LWA

x,x/itd.

dB

Zmogljivost ogrevanja

Prated,h

x,x

kW

 

 

 

 

 

Kontaktni podatki

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

Tabela 14

Zahteve po informacijah za toplotne črpalke

Informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije:

Zunanji toplotni izmenjevalnik toplotne črpalke: [izberite: zrak/voda/slanica]

Notranji toplotni izmenjevalnik toplotne črpalke: [izberite: zrak/voda/slanica]

Navedba, ali je grelnik opremljen z dodatnim grelnikom: da/ne

če je ustrezno: pogon kompresorja: [električni motor ali gorivo, plinasto ali tekoče gorivo, motor z notranjim ali zunanjim zgorevanjem]

Parametri se deklarirajo za povprečno sezono ogrevanja, parametri za toplejše ali hladnejše sezone ogrevanja so neobvezni.

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

 

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

Nazivna zmogljivost ogrevanja

Prated,h

x,x

kW

 

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov

ηs,h

x,x

%

Deklarirana zmogljivost ogrevanja za delno obremenitev pri notranji temperaturi 20 °C in zunanji temperaturi Tj

 

Deklarirani koeficient učinkovitosti ali učinkovitost porabe plina/faktor pomožne energije za delno obremenitev pri določenih zunanjih temperaturah Tj

Tj = – 7 °C

Pdh

x,x

kW

 

Tj = – 7 °C

COPd ali GUEh,bin/AEFh,bin

x,x

%

Tj = 2 °C

Pdh

x,x

kW

 

Tj = 2 °C

COPd ali GUEh,bin/AEFh,bin

x,x

%

Tj = 7 °C

Pdh

x,x

kW

 

Tj = 7 °C

COPd ali GUEh,bin/AEFh,bin

x,x

%

Tj = 12 °C

Pdh

x,x

kW

 

Tj = 12 °C

COPd ali GUEh,bin/AEFh,bin

x,x

%

Tbiv = bivalentna temperatura

Pdh

x,x

kW

 

Tbiv = bivalentna temperatura

COPd ali GUEh,bin/AEFh,bin

x,x

%

TOL = meja delovanja

Pdh

x,x

kW

 

TOL = meja delovanja

COPd ali GUEh,bin/AEFh,bin

x,x

%

Za toplotne črpalke zrak–voda: Tj = – 15 °C (če TOL < – 20 °C)

Pdh

x,x

kW

 

Za toplotne črpalke voda–zrak: Tj = – 15 °C (če TOL < – 20 °C)

COPd ali GUEh,bin/AEFh,bin

x,x

%

Bivalentna temperatura

Tbiv

x

°C

 

Za toplotne črpalke voda–zrak: Mejna delovna temperatura

Tol

x

°C

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Koeficient degradacije za toplotne črpalke (**)

Cdh

x,x

 

 

 

 

 

Potreba po moči v načinih, ki ne vključujejo načina aktivnega delovanja

 

Dodatni grelnik

Stanje izključenosti

POFF

x,xxx

kW

 

Rezervna zmogljivost ogrevanja (*)

elbu

x,x

kW

Stanje izključenosti termostata

PTO

x,xxx

kW

 

Vrsta dovedene energije

 

Način grelnika ohišja

PCK

x,xxx

kW

 

Stanje pripravljenosti

PSB

x,xxx

kW

Druge postavke

Upravljanje zmogljivosti

stalno/stopenjsko/spremenljivo

 

Za toplotne črpalke zrak–zrak: stopnja pretoka zraka, izmerjena zunaj

x

m3/h

Nivo zvokovne moči, izmerjen znotraj/zunaj

LWA

x,x/x,x

dB

 

Za toplotne črpalke voda/slanica–zrak: nazivna stopnja pretoka slanice ali vode, zunanji toplotni izmenjevalnik

x

m3/h

Emisije dušikovih oksidov (če je ustrezno)

NOx  (***)

x

mg/kWh dovedenega goriva (GCV)

 

GWP hladilnega sredstva

 

 

kg CO2 eq (100 let)

 

 

 

 

 

Kontaktni podatki

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

(*)

Tabela 15

Zahteve po informacijah za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike

Informacije za identifikacijo modelov, na katere se nanašajo informacije:

Način kondenzacije: [zračno hlajeni/vodno hlajeni]

Hladilne tekočine: [informacije za opredelitev hladilnih tekočin za uporabo s procesnim ohlajevalnikom]

Postavka

Simbol

Vrednost

Enota

Obratovalna temperatura

t

7

°C

Sezonsko razmerje energijske učinkovitosti

SEPR

x,xx

[–]

Letna poraba električne energije

Q

x

kWh/a

 

 

 

 

 

Parametri pri polni obremenitvi in referenčni temperaturi okolice pri nazivni točki A (*14)

Nazivna hladilna zmogljivost

PA

x,xx

kW

Nazivna vhodna moč

DA

x,xx

kW

Nazivno razmerje energijske učinkovitosti

EERDC,A

x,xx

[–]

 

 

 

 

Parametri pri nazivni točki B

Deklarirana hladilna zmogljivost

PB

x,xx

kW

Deklarirana vhodna moč

DB

x,xx

kW

Deklarirano razmerje energijske učinkovitosti

EERDC,B

x,xx

[–]

 

 

 

 

Parametri pri nazivni točki C

Deklarirana hladilna zmogljivost

PC

x,xx

kW

Deklarirana vhodna moč

DC

x,xx

kW

Deklarirano razmerje energijske učinkovitosti

EERDC,C

x,xx

[–]

 

 

 

 

Parametri pri nazivni točki D

Deklarirana hladilna zmogljivost

PD

x,xx

kW

Deklarirana vhodna moč

DD

x,xx

kW

Deklarirano razmerje energijske učinkovitosti

EERDC,D

x,xx

[–]

 

 

 

 

Druge postavke

Upravljanje zmogljivosti

stalno/stopenjsko (*14)/spremenljivo

Koeficient degradacije za ohlajevalnike (*13)

Cdc

x,xx

[–]

GWP hladilnega sredstva

 

 

kg CO2 eq (100 let)

Kontaktni podatki

Ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika.


(*1)  Se deklarira v zadevnih tabelah v tej prilogi in v tehnični dokumentaciji, zaokroži pa se na eno decimalno mesto.

(*2)  Se deklarira v zadevnih tabelah v tej prilogi in v tehnični dokumentaciji, zaokroži pa se na eno decimalno mesto.

(*3)  Se deklarira v zadevnih tabelah v tej prilogi in v tehnični dokumentaciji, zaokroži pa se na eno decimalno mesto.

(*4)  Se deklarira v zadevnih tabelah v tej prilogi in v tehnični dokumentaciji, zaokroži pa se na eno decimalno mesto.

(*5)  Se deklarira v zadevnih tabelah v tej Prilogi in v tehnični dokumentaciji, zaokroži pa se na dve decimalni mesti.

(*6)  Se deklarira v zadevnih tabelah v tej Prilogi in v tehnični dokumentaciji, zaokroži pa se na dve decimalni mesti.

(*7)  Se ne zahteva za električne toplozračne grelnike.

(*8)  Od 26. septembra 2018.

(*9)  Če Cdc ni določen z meritvami, je privzeti koeficient degradacije za ohlajevalnike 0,9.

(*10)  Od 26. septembra 2018.

(*11)  Če Cdc ni določen z meritvami, je privzeti koeficient degradacije za klimatske naprave 0,25.

(*12)  Od 26. septembra 2018.

Kadar se podatki nanašajo na klimatske naprave z več razcepi, se lahko rezultat preskusa in podatki o učinkovitosti pridobijo na podlagi učinkovitosti zunanje enote s kombinacijo notranje enote/notranjih enot, ki jih priporoča proizvajalec ali uvoznik.

(**)  Če Cdc ni določen z meritvami, je privzeti koeficient degradacije za klimatske naprave 0,25.

(***)  Od 26. septembra 2018. Kadar se podatki nanašajo na klimatske naprave z več razcepi, se lahko rezultat preskusa in podatki o učinkovitosti pridobijo na podlagi učinkovitosti zunanje enote s kombinacijo notranje enote/notranjih enot, ki jih priporoča proizvajalec ali uvoznik.

(**)  Če Cdh ni določen z meritvami, je privzeti koeficient degradacije za toplotne črpalke 0,25.

(***)  Od 26. septembra 2018.

Kadar se podatki nanašajo na toplotne črpalke z več razcepi, se lahko rezultat preskusa in podatki o učinkovitosti pridobijo na podlagi učinkovitosti zunanje enote s kombinacijo notranje enote/notranjih enot, ki jih priporoča proizvajalec ali uvoznik.

(*13)  Če Cdc ni določen z meritvami, je privzeti koeficient degradacije za ohlajevalnike 0,9.

(*14)  Pri enotah s stopenjsko zmogljivostjo se v vsakem polju razdelkov „hladilna zmogljivost“ in „EER“ deklarirata dve vrednosti, razdeljeni s poševnico („/“).


PRILOGA III

Meritve in izračuni

1.

Zaradi zagotavljanja in preverjanja skladnosti z zahtevami iz te uredbe se meritve in izračuni opravijo v skladu s harmoniziranimi standardi, katerih sklicne številke so bile v ta namen objavljene v Uradnem listu Evropske unije, ali z uporabo druge zanesljive, točne in ponovljive metode, pri kateri se upoštevajo najsodobnejše splošno priznane metode. Izpolnjujejo pogoje in tehnične parametre iz točk 2 do 8.

2.

Splošni pogoji za meritve in izračune:

(a)

za izračune iz točk 3 do 8 se poraba električne energije pomnoži s pretvorbenim koeficientom CC 2,5;

(b)

emisije dušikovih oksidov se izmerijo kot vsota dušikovega monoksida in dušikovega dioksida ter so izražene v ekvivalentu dušikovega dioksida;

(c)

za toplotne črpalke, ki so opremljene z dodatnimi grelniki, se pri meritvah in izračunih nazivne zmogljivosti ogrevanja, sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov, nivoja zvokovne moči in emisij dušikovih oksidov upošteva tudi dodatni grelnik;

(d)

generator toplote, zasnovan za izdelek za toplozračno ogrevanje, ali ohišje, ki se opremi s takšnim generatorjem, se preskusi z ustreznim ohišjem ali generatorjem;

(e)

generator hlada, zasnovan za izdelek za hlajenje, ali ohišje, ki se opremi s takšnim generatorjem, se preskusi z ustreznim ohišjem ali generatorjem.

3.

Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov toplozračnih grelnikov:

(a)

sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs,h se izračuna kot sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov v načinu aktivnega delovanja ηs,on, ki vključuje sezonsko toplotno energijsko učinkovitost ηs,th, faktor izgube skozi lupino Fenv in emisijsko učinkovitost ηs,flow, popravljeno s prispevki za upoštevanje uravnavanja izhodne toplotne moči, dodatne potrebe po električni moči, izgube zaradi odvedenih dimnih plinov in potrebe vžigalnega gorilnika po električni moč Pign (če je ustrezno).

4.

Sezonska energijska učinkovitost ohlajevalnikov prostorov in klimatskih naprav z električnim motorjem pri hlajenju prostorov:

(a)

za meritve klimatskih naprav se notranja temperatura okolice nastavi na 27 °C;

(b)

pri ugotavljanju nivoja zvokovne moči pogoji delovanja ustrezajo standardnim nazivnim pogojem iz tabele 16 (toplotne črpalke zrak–zrak in klimatske naprave), tabele 17 (ohlajevalniki prostorov voda/slanica–voda), tabele 18 (ohlajevalniki prostorov zrak–voda) in tabele 19 (toplotne črpalke voda/slanica–voda in klimatske naprave);

(c)

razmerje sezonske energijske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja SEERon se izračuna na podlagi delne obremenitve za hlajenje Pc(Tj) in razmerja energijske učinkovitosti glede na temperaturni interval EERbin(Tj) ter uteži s številom binskih ur, v katerih se pojavijo pogoji iz temperaturnega intervala, ob upoštevanju:

(1)

referenčnih pogojev zasnove iz tabele 24;

(2)

evropske povprečne sezone hlajenja iz tabele 27;

(3)

po potrebi tudi učinkov zmanjšanja energijske učinkovitosti zaradi cikličnega obratovanja glede na vrsto upravljanja zmogljivosti hlajenja;

(4)

referenčna letna potreba po hlajenju QC je konstrukcijska obremenitev za hlajenje Pdesign,c, pomnožena z ekvivalentom ur v načinu aktivnega delovanja za hlajenje HCE iz tabele 29;

(5)

letna poraba energije za hlajenje QCE se izračuna kot vsota:

(i)

razmerja referenčne letne potrebe po hlajenju QC in energijske učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja SEERon ter

(ii)

porabe energije v stanju izključenosti termostata, stanju pripravljenosti, stanju izključenosti in načinu grelnika ohišja v sezoni ogrevanja;

(6)

razmerje sezonske energijske učinkovitosti SEER se izračuna kot razmerje referenčne letne potrebe po hlajenju QC in referenčne letne porabe energije za hlajenje QCE;

(7)

sezonska energijska učinkovitost pri hlajenju prostorov ηs,c se izračuna kot razmerje sezonske energijske učinkovitosti SEER, deljeno s pretvorbenim koeficientom CC, popravljeno s prispevki za upoštevanje uravnavanja temperature in, samo v primeru ohlajevalnikov prostorov voda/slanica–voda ali klimatskih naprav voda/slanica–zrak, porabe električne energije črpalk za podtalnico.

(d)

Za klimatske naprave zrak–zrak z več razcepi meritve in izračuni temeljijo na učinkovitosti zunanje enote s kombinacijo notranje enote/notranjih enot, ki jih priporoča proizvajalec ali uvoznik.

5.

Sezonska energijska učinkovitost pri hlajenju prostorov ohlajevalnikov prostorov in klimatskih naprav z motorjem z notranjim zgorevanjem:

(a)

sezonska energijska učinkovitost pri hlajenju prostorov ηs,c se izračuna na podlagi sezonskega razmerja primarne energije v načinu hlajenja SPERC, popravljeno s prispevki za upoštevanje uravnavanja temperature in, samo v primeru ohlajevalnikov prostorov voda/slanica–zrak ali klimatskih naprav voda/slanica–zrak, porabe električne energije črpalk za podtalnico;

(b)

sezonsko primarno energijsko razmerje v načinu ogrevanja SPERC se izračuna na podlagi sezonske učinkovitosti porabe plina v načinu hlajenja SGUEC, sezonskega faktorja pomožne energije v načinu ogrevanja SAEFC ob upoštevanju pretvorbenega koeficienta za električno energijo CC.

(c)

sezonska učinkovitost porabe plina v načinu hlajenja SGUEC temelji na delni obremenitvi za hlajenje Pc(Tj), deljeni z učinkovitostjo porabe plina za hlajenje pri delni obremenitvi glede na temperaturni interval GUEc,bin in uteženi s številom binskih ur, v katerih se pojavijo pogoji iz temperaturnega intervala, ob upoštevanju pogojev iz točke 5(h);

(d)

SAEFC temelji na referenčni letni potrebi po hlajenju QrefC in letni porabi energije za hlajenje QCE;

(e)

referenčna letna potreba po hlajenju QC temelji na konstrukcijski obremenitvi za hlajenje Pdesignc, pomnoženi z ekvivalentom ur v načinu aktivnega delovanja za hlajenje HCE iz tabele 29;

(f)

letna poraba energije za hlajenje QCE se izračuna kot vsota:

(1)

razmerja referenčne letne potrebe po hlajenju QC in sezonskega faktorja pomožne energije za hlajenje v načinu hlajenja načina aktivnega delovanja SAEFc,on in

(2)

porabe energije v stanju pripravljenosti, stanju izključenosti termostata, stanju izključenosti in načinu grelnika ohišja v sezoni ogrevanja;

(g)

SAEFc,on temelji (če je relevantno) na delni obremenitvi za hlajenje Pc(Tj) in faktorju pomožne energije v načinu hlajenja pri delni obremenitvi AEFc,bin, ki se uteži s številom binskih ur, v katerih se pojavijo pogoji iz temperaturnega intervala, ob upoštevanju spodnjih pogojev;

(h)

pogoji za izračun SGUEc in SAEFc,on vključujejo:

(1)

referenčne pogoje zasnove iz tabele 24;

(2)

evropsko povprečno sezono hlajenja iz tabele 27;

(3)

po potrebi tudi učinke zmanjšanja energijske učinkovitosti zaradi cikličnega obratovanja glede na vrsto upravljanja zmogljivosti hlajenja.

6.

Sezonska energijska učinkovitost električnih toplotnih črpalk pri ogrevanju prostorov:

(a)

za meritve toplotnih črpalk se notranja temperatura okolice nastavi na 20 °C;

(b)

pri ugotavljanju nivoja zvokovne moči pogoji delovanja ustrezajo standardnim nazivnim pogojem iz tabele 16 (toplotne črpalke zrak–zrak) in tabele 19 (toplotne črpalke voda/slanica–zrak);

(c)

sezonski koeficient učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja SCOPon se izračuna na podlagi delne obremenitve za ogrevanje Ph(Tj), rezervne zmogljivosti električnega ogrevanja elbu(Tj) (če je ustrezno) in koeficienta učinkovitosti glede na temperaturni interval COPbin(Tj) ter uteži s številom binskih ur, v katerih se pojavijo pogoji iz temperaturnega intervala, ob upoštevanju:

(1)

referenčnih pogojev zasnove iz tabele 24;

(2)

evropske povprečne sezone ogrevanja iz tabele 26;

(3)

po potrebi tudi učinkov zmanjšanja energijske učinkovitosti zaradi cikličnega obratovanja glede na vrsto upravljanja zmogljivosti ogrevanja;

(d)

referenčna letna potreba po ogrevanju QH je konstrukcijska obremenitev za ogrevanje Pdesign,h, pomnožena z ekvivalentom ur v načinu aktivnega delovanja za ogrevanje HHE iz tabele 29;

(e)

letna poraba energije za ogrevanje QHE se izračuna kot vsota:

(1)

razmerja referenčne letne potrebe po ogrevanju QH in sezonskega koeficienta učinkovitosti v načinu aktivnega delovanja SCOPon ter

(2)

porabe energije v stanju izključenosti termostata, stanju pripravljenosti, stanju izključenosti in načinu grelnika ohišja v sezoni ogrevanja;

(f)

sezonski koeficient učinkovitosti SCOP se izračuna kot razmerje referenčne letne potrebe po ogrevanju QH in letne porabe energije za ogrevanje QHE;

(g)

sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs,h se izračuna kot razmerje sezonskega koeficienta učinkovitosti SCOP, deljeno s pretvorbenim koeficientom CC, popravljeno s prispevki za upoštevanje uravnavanja temperature in, samo v primeru toplotnih črpalk voda/slanica–voda, porabe električne energije črpalk za podtalnico.

(h)

Za toplotne črpalke z več razcepi meritve in izračuni temeljijo na učinkovitosti zunanje enote s kombinacijo notranje enote/notranjih enot, ki jih priporoča proizvajalec ali uvoznik.

7.

Sezonska energijska učinkovitost toplotnih črpalk z motorjem z notranjim zgorevanjem pri ogrevanju prostorov:

(a)

sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs,h se izračuna na podlagi sezonskega razmerja primarne energije v načinu ogrevanja SPERh, popravljenega s prispevki za upoštevanje uravnavanja temperature in, samo v primeru toplotnih črpalk voda/slanica–voda, porabe električne energije črpalk za podtalnico;

(b)

sezonsko primarno energijsko razmerje v načinu ogrevanja SPERh se izračuna na podlagi sezonske učinkovitosti porabe plina v načinu ogrevanja SGUEh, sezonskega faktorja pomožne energije v načinu ogrevanja SAEFh ob upoštevanju pretvorbenega koeficienta za električno energijo CC;

(c)

sezonska učinkovitost porabe plina v načinu ogrevanja SGUEh temelji na delni obremenitvi za ogrevanje Ph(Tj), ki se deli z učinkovitostjo porabe plina za ogrevanje pri delni obremenitvi glede na temperaturni interval GUEh,bin in uteži s številom binskih ur, v katerih se pojavijo pogoji iz temperaturnega intervala, ob upoštevanju pogojev spodaj;

(d)

SAEFh temelji na referenčni letni potrebi po ogrevanju QH in referenčni letni porabi energije za ogrevanje QHE;

(e)

referenčna letna potreba po ogrevanju QH temelji na konstrukcijski obremenitvi za ogrevanje Pdesign,h, pomnoženi z letnim ekvivalentom ur v načinu aktivnega delovanja HHE iz tabele 29;

(f)

letna poraba energije za ogrevanje QHE se izračuna kot vsota:

(1)

razmerja referenčne letne potrebe po ogrevanju QH in sezonskega faktorja pomožne energije za ogrevanje v načinu aktivnega delovanja SAEFh,on in

(2)

porabe energije v stanju izključenosti termostata, stanju pripravljenosti, stanju izključenosti in načinu grelnika ohišja v določeni sezoni ogrevanja;

(g)

SAEFh,on temelji (če je relevantno) na delni obremenitvi za ogrevanje Pc(Tj) in faktorju pomožne energije v načinu ogrevanje pri delni obremenitvi AEFh,bin, ki se uteži s številom binskih ur, v katerih se pojavijo pogoji iz temperaturnega intervala, ob upoštevanju spodnjih pogojev;

(h)

pogoji za izračun SGUEh in SAEFh,on upoštevajo:

(1)

referenčne pogoje zasnove iz tabele 24;

(2)

evropsko povprečno sezono ogrevanja iz tabele 26;

(3)

po potrebi tudi učinke zmanjšanja energijske učinkovitosti zaradi cikličnega obratovanja glede na vrsto upravljanja zmogljivosti ogrevanja.

8.

Splošni pogoji za meritve in izračune visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov:

Za določitev vrednosti nazivne in deklarirane zmogljivosti hlajenja, vhodne moči, razmerja energijske učinkovitosti in sezonskega razmerja energijske učinkovitosti se meritve opravijo pod naslednjimi pogoji:

(a)

referenčna temperatura okolice na zunanjem toplotnem izmenjevalniku je 35 °C za zračno hlajene visokotemperaturne procesne ohlajevalnike, za vodno hlajene visokotemperaturne ohlajevalnike pa je vhodna temperatura vode na kondenzatorju 30 °C (nazivna točka pri 35 °C zunanje temperature zraka);

(b)

izhodna temperatura tekočine na notranjem toplotnem izmenjevalniku je 7 °C pri suhem termometru;

(c)

različne temperature okolice skozi leto, značilne za povprečne podnebne razmere v Evropski uniji, in ustrezno število ur prisotnosti teh temperatur so v skladu s tabelo 28;

(d)

učinek zmanjšanja energijske učinkovitosti zaradi cikličnega obratovanja glede na vrsto upravljanja zmogljivosti visokotemperaturnega procesnega ohlajevalnika se izmeri ali pa se uporabi privzeta vrednost.

Tabela 16

Standardni nazivni pogoji za toplotne črpalke zrak–zrak in klimatske naprave

 

Zunanji izmenjevalnik toplote

Notranji izmenjevalnik toplote

vhodna temperatura (suh termometer) v °C

vhodna temperatura (moker termometer) v °C

vhodna temperatura (suh termometer) v °C

vhodna temperatura (moker termometer) v °C

Način ogrevanja (za toplotne črpalke)

zunanji zrak/recikliran zrak

7

6

20

največ 15

odpadni zrak/zunanji zrak

20

12

7

6

Način hlajenja (za klimatske naprave)

zunanji zrak/recikliran zrak

35

24 (*1)

27

19

odpadni zrak/recikliran zrak

27

19

27

19

odpadni zrak/zunanji zrak

27

19

35

24


Tabela 17

Standardni nazivni pogoji za ohlajevalnike prostorov voda/slanica–voda

 

Zunanji izmenjevalnik toplote

Notranji izmenjevalnik toplote

vhodna temperatura °C

izhodna temperatura °C

vhodna temperatura °C

izhodna temperatura °C

Način hlajenja

voda–voda (za nizkotemperaturno ogrevanje) iz hladilnega stolpa

30

35

12

7

voda–voda (za srednjetemperaturno ogrevanje) iz hladilnega stolpa

30

35

23

18


Tabela 18

Standardni nazivni pogoji za ohlajevalnike prostorov zrak–voda

 

Zunanji izmenjevalnik toplote

Notranji izmenjevalnik toplote

vhodna temperatura °C

izhodna temperatura °C

vhodna temperatura °C

izhodna temperatura °C

Način hlajenja

zrak–voda (za srednjetemperaturno uporabo)

35

12

7

zrak–voda (za nizkotemperaturno uporabo)

35

23

18


Tabela 19

Standardni nazivni pogoji za toplotne črpalke voda/slanica–zrak in klimatske naprave

 

Zunanji izmenjevalnik toplote

Notranji izmenjevalnik toplote

vhodna temperatura °C

izhodna temperatura °C

vhodna temperatura (suh termometer) v °C

vhodna temperatura (moker termometer) v °C

Način ogrevanja (za toplotne črpalke)

voda

10

7

20

največ 15

slanica

0

– 3 (*2)

20

največ 15

vodna zanka

20

17 (*2)

20

največ 15

Način hlajenja (za klimatske naprave)

hladilni stolp

30

35

27

19

talna povezava (voda ali slanica)

10

15

27

19


Tabela 20

Referenčne temperature okolice za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike

Preskusna točka

Razmerje delne obremenitve za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike

Razmerje delne obremenitve (%)

Zunanji izmenjevalnik toplote (°C)

Notranji izmenjevalnik toplote

Uparjalnik vhodna/izhodna temperatura vode (°C)

Fiksni izhod

A

80 % + 20 %*(TA – TD)/(TA – TD)

100

temperatura vhodnega zraka

35

12/7

vhodna/izhodna temperatura vode

30/35


Tabela 21

Pogoji delne obremenitve za klimatske naprave, ohlajevalnike prostorov in toplotne črpalke

Nazivna točka

Zunanja temperatura

Razmerje delne obremenitve

Zunanji izmenjevalnik toplote

Notranji izmenjevalnik toplote

Klimatske naprave zrak–zrak

 

Tj (°C)

 

Temperatura zunanjega zraka pri suhem termometru (°C)

Temperatura notranjega zraka pri suhem (mokrem) termometru (°C)

A

35

100 %

35

27 (19)

B

30

74 %

30

27 (19)

C

25

47 %

25

27 (19)

D

20

21 %

20

27 (19)

Klimatske naprave zrak–zrak

Nazivna točka

Tj (°C)

Razmerje delne obremenitve

Hladilni stolp ali vodna zanka – vhodna/izhodna temperatura (°C)

Talna povezava (voda ali slanica) – vhodna/izhodna temperatura (°C)

Temperatura notranjega zraka pri suhem (mokrem) termometru (°C)

A

35

100 %

30/35

10/15

27 (19)

B

30

74 %

26/ (*3)

10/ (*3)

27 (19)

C

25

47 %

22/ (*3)

10/ (*3)

27 (19)

D

20

21 %

18/ (*3)

10/ (*3)

27 (19)

Ohlajevalniki prostorov zrak–voda

Nazivna točka

Tj (°C)

Razmerje delne obremenitve

Temperatura zunanjega zraka pri suhem termometru (°C)

Ventilatorski konvektor – vhodna/izhodna temperatura vode (°C)

Talno hlajenje – vhodna/izhodna temperatura vode (°C)

Fiksni izhod

Spremenljivi izhod (*3)  (*3)

A

35

100 %

35

12/7

12/7

23/18

B

30

74 %

30

 (*3)/7

 (*3)/8,5

 (*3)/18

C

25

47 %

25

 (*3)/7

 (*3)/10

 (*3)/18

D

20

21 %

20

 (*3)/7

 (*3)/11,5

 (*3)/18

Ohlajevalniki prostorov voda–voda

Nazivna točka

Tj (°C)

Razmerje delne obremenitve

Hladilni stolp ali vodna zanka – vhodna/izhodna temperatura (°C)

Talna povezava (voda ali slanica) – vhodna/izhodna temperatura (°C)

Ventilatorski konvektor – vhodna/izhodna temperatura vode (°C)

Talno hlajenje – vhodna/izhodna temperatura vode (°C)

Fiksni izhod

Spremenljivi izhod (*3)  (*3)

A

35

100 %

30/35

10/15

12/7

12/7

23/18

B

30

74 %

26/ (*3)

10/ (*3)

 (*3)/7

 (*3)/8,5

 (*3)/18

C

25

47 %

22/ (*3)

10/ (*3)

 (*3)/7

 (*3)/10

 (*3)/18

D

20

21 %

18/ (*3)

10/ (*3)

 (*3)/7

 (*3)/11,5

 (*3)/18

Toplotne črpalke zrak–zrak

Nazivna točka

Tj (°C)

Razmerje delne obremenitve

Zunanji zrak – temperatura pri suhem (mokrem) termometru (°C)

Notranji zrak – temperatura pri suhem termometru (°C)

A

– 7

88 %

– 7(– 8)

20

B

+ 2

54 %

+ 2(+ 1)

20

C

+ 7

35 %

+ 7(+ 6)

20

D

+ 12

15 %

+ 12(+ 11)

20

E

Tol

Odvisno od Tol

Tj = Tol

20

F

Tbiv

Odvisno on Tbiv

Tj = Tbiv

20

Toplotne črpalke voda/slanica–zrak

Nazivna točka

Tj (°C)

Razmerje delne obremenitve

Podtalnica

Slanica

Notranji zrak – temperatura pri suhem termometru (°C)

Vhodna/izhodna temperatura (°C)

Vhodna/izhodna temperatura (°C)

A

– 7

88 %

10/ (*3)

0/ (*3)

20

B

+ 2

54 %

10/ (*3)

0/ (*3)

20

C

+ 7

35 %

10/ (*3)

0/ (*3)

20

D

+ 12

15 %

10/ (*3)

0/ (*3)

20

E

Tol

Odvisno od Tol

10/ (*3)

0/ (*3)

20

F

Tbiv

Odvisno on Tbiv

10/ (*3)

0/ (*3)

20


Tabela 22

Pogoji delne obremenitve za izračun SEPR za zračno hlajene visokotemperaturne procesne ohlajevalnike

Nazivna točka

Razmerje delne obremenitve za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike

Razmerje delne obremenitve (%)

Zunanji izmenjevalnik toplote

Notranji izmenjevalnik toplote

Temperatura vhodnega zraka (°C)

Uparjalnik vhodna/izhodna temperatura vode (°C)

Fiksni izhod

A

80 % + 20 % · (TA – TD)/(TA – TD)

100

35

12/7

B

80 % + 20 % · (TB – TD)/(TA – TD)

93

25

 (*4)/7

C

80 % + 20 % · (TC – TD)/(TA – TD)

87

15

 (*4)/7

D

80 % + 20 % · (TD – TD)/(TA – TD)

80

5

 (*4)/7


Tabela 23

Pogoji delne obremenitve za izračun SEPR za vodno hlajene visokotemperaturne procesne ohlajevalnike

Nazivna točka

Razmerje delne obremenitve za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike

Razmerje delne obremenitve (%)

Vodno hlajeni kondenzator

Notranji izmenjevalnik toplote

vhodna/izhodna temperatura vode (°C)

zunanja temperatura zraka (°C)

uparjalnik vhodna/izhodna temperatura vode (°C)

Fiksni izhod

A

80 % + 20 % × (TA – TD)/(TA – TD)

100

30/35

35

12/7

B

80 % + 20 % × (TB – TD)/(TA – TD)

93

23/ (*5)

25

 (*5)/7

C

80 % + 20 % × (TC – TD)/(TA – TD)

87

16/ (*5)

15

 (*5)/7

D

80 % + 20 % × (TD – TD)/(TA – TD)

80

9/ (*5)

5

 (*5)/7


Tabela 24

Referenčni pogoji zasnovi za ohlajevalnike prostorov, klimatske naprave in toplotne črpalke

Funkcija

Sezona

Referenčna temperatura zasnove – suhi termometer (mokri termometer)

Tdesign,c

Hlajenje

Povprečno

35 (24) °C

Referenčna temperatura zasnove

Bivalentna temperatura, maksimum

Mejna delovna temperatura, maksimum

Tdesign,h

Tbiv

Tol

Ogrevanje

Povprečno

– 10 (– 11) °C

+ 2 °C

– 7 °C

Toplejše

2 (– 1) °C

7 °C

2 °C

Hladnejše

– 22 (– 23) °C

– 7 °C

– 15 °C


Tabela 25

Standardni nazivni pogoji za ventilatorske konvektorje

Preskus hlajenja

Preskus ogrevanja

Nivo zvokovne moči

Temperatura zraka

27 °C (suhi termometer)

19 °C (mokri termometer)

Temperatura zraka

20 °C (suhi termometer)

Pri okoliških pogojih brez pretoka vode

Temperatura vode na vhodu

7 °C

Temperatura vode na vhodu

45 °C za dvocevne enote

65 °C za štiricevne enote

Porast temperature vode

5 °C

Padec temperature vode

5 °C za dvocevne enote

10 °C za štiricevne enote


Tabela 26

Evropske sezone ogrevanja za toplotne črpalke

binj

Tj [°C]

Hj [h/annum]

Toplejše

Povprečno

Hladnejše

1 do 8

– 30 do – 23

0

0

0

9

– 22

0

0

1

10

– 21

0

0

6

11

– 20

0

0

13

12

– 19

0

0

17

13

– 18

0

0

19

14

– 17

0

0

26

15

– 16

0

0

39

16

– 15

0

0

41

17

– 14

0

0

35

18

– 13

0

0

52

19

– 12

0

0

37

20

– 11

0

0

41

21

– 10

0

1

43

22

– 9

0

25

54

23

– 8

0

23

90

24

– 7

0

24

125

25

– 6

0

27

169

26

– 5

0

68

195

27

– 4

0

91

278

28

– 3

0

89

306

29

– 2

0

165

454

30

– 1

0

173

385

31

0

0

240

490

32

1

0

280

533

33

2

3

320

380

34

3

22

357

228

35

4

63

356

261

36

5

63

303

279

37

6

175

330

229

38

7

162

326

269

39

8

259

348

233

40

9

360

335

230

41

10

428

315

243

42

11

430

215

191

43

12

503

169

146

44

13

444

151

150

45

14

384

105

97

46

15

294

74

61

Skupaj ur:

3 590

4 910

6 446


Tabela 27

Evropska sezona hlajenja za ohlajevalnike prostorov in klimatske naprave

Temperaturni intervali

Zunanja temperatura (suhi termometer)

„Povprečna sezona ogrevanja“

Izračun razmerja energijske učinkovitosti EER

binske ure

j

Tj

hj

#

°C

h/annum

1

17

205

EER(D)

2

18

227

EER(D)

3

19

225

EER(D)

4

20

225

D – izmerjena vrednost

5

21

216

linearna interpolacija

6

22

215

linearna interpolacija

7

23

218

linearna interpolacija

8

24

197

linearna interpolacija

9

25

178

C – izmerjena vrednost

10

26

158

linearna interpolacija

11

27

137

linearna interpolacija

12

28

109

linearna interpolacija

13

29

88

linearna interpolacija

14

30

63

B – izmerjena vrednost

15

31

39

linearna interpolacija

16

32

31

linearna interpolacija

17

33

24

linearna interpolacija

18

34

17

linearna interpolacija

19

35

13

A – izmerjena vrednost

20

36

9

EER(A)

21

37

4

EER(A)

22

38

3

EER(A)

23

39

1

EER(A)

24

40

0

EER(A)


Tabela 28

Evropska referenčna hladilna sezona za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike

binj

Tj [°C]

Hj [h/annum]

1

– 19

0,08

2

– 18

0,41

3

– 17

0,65

4

– 16

1,05

5

– 15

1,74

6

– 14

2,98

7

– 13

3,79

8

– 12

5,69

9

– 11

8,94

10

– 10

11,81

11

– 9

17,29

12

– 8

20,02

13

– 7

28,73

14

– 6

39,71

15

– 5

56,61

16

– 4

76,36

17

– 3

106,07

18

– 2

153,22

19

– 1

203,41

20

0

247,98

21

1

282,01

22

2

275,91

23

3

300,61

24

4

310,77

25

5

336,48

26

6

350,48

27

7

363,49

28

8

368,91

29

9

371,63

30

10

377,32

31

11

376,53

32

12

386,42

33

13

389,84

34

14

384,45

35

15

370,45

36

16

344,96

37

17

328,02

38

18

305,36

39

19

261,87

40

20

223,90

41

21

196,31

42

22

163,04

43

23

141,78

44

24

121,93

45

25

104,46

46

26

85,77

47

27

71,54

48

28

56,57

49

29

43,35

50

30

31,02

51

31

20,21

52

32

11,85

53

33

8,17

54

34

3,83

55

35

2,09

56

36

1,21

57

37

0,52

58

38

0,40


Tabela 29

Ure delovanja glede na način delovanja za ohlajevalnike prostorov, klimatske naprave in toplotne črpalke

Sezona

Ure delovanja

Vključenost

Stanje izključenosti termostata

Stanje pripravljenosti

Stanje izključenosti

Način grelnika ohišja

HCE (hlajenje); HHE (ogrevanje)

HTO

HSB

HOFF

HCK

Hlajenje (za izračun SEER)

Povprečno

600

659

1 377

0

2 036

Hladnejše

300

436

828

0

1 264

Toplejše

900

767

1 647

0

2 414

Samo ogrevanje (za izračun SCOP)

Povprečno

1 400

179

0

3 672

3 851

Hladnejše

2 100

131

0

2 189

2 320

Toplejše

1 400

755

0

4 345

5 100

Ogrevanje, pri hladilno-grelni kombinaciji (za izračun SCOP)

Povprečno

1 400

179

0

0

179

Hladnejše

2 100

131

0

0

131

Toplejše

1 400

755

0

0

755


(*1)  pogoj za temperaturo pri mokrem termometru ni potreben pri preskusu enot, ki ne uparjajo kondenzata

(*2)  za enote, zasnovane za ogrevanje in hlajenje, se uporabi stopnja pretoka, določena med preskusom pri standardnih nazivnih pogojih v načinu hlajenja

(*3)  Izhodne temperature so odvisne od stopnje pretoka vode, kot je določena pri standardnih nazivnih pogojih (razmerje delne obremenitve 100 % pri hlajenju, 88 % pri ogrevanju).

(*4)  S stopnjo pretoka vode, določeno med preskusom „A“ za enote s fiksno stopnjo pretoka ali spremenljivo stopnjo pretoka.

(*5)  S stopnjo pretoka vode, določeno med preskusom „A“ za enote s fiksno stopnjo pretoka ali spremenljivo stopnjo pretoka.


PRILOGA IV

Postopki preverjanja

Organi držav članic pri izvajanju tržnega nadzora iz člena 3(2) Direktive 2009/125/ES za zahteve iz Priloge II uporabljajo naslednji postopek preverjanja:

1.

Organi držav članic preskusijo samo eno enoto vsakega modela.

2.

Šteje se, da je izdelek za toplozračno ogrevanje, izdelek za hlajenje, visokotemperaturni procesni ohlajevalnik ali ventilatorski konvektor skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi:

(a)

če deklarirane vrednosti izpolnjujejo zahteve iz Priloge II ter če posredovane vrednosti in vrednosti, ki se uporabljajo za določitev teh vrednosti za skladnost modela, za proizvajalca ali uvoznika niso ugodnejše od vrednosti iz tehnične dokumentacije, vključno s poročili o preskusih; in

(b)

če pri preskušanju enote vsi izmerjeni parametri in vrednosti, izračunane na podlagi te meritve/teh meritev pokažejo skladnost z ustreznimi dovoljenimi odstopanji spodaj:

(1)

če za izdelke za toplozračno ogrevanje sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs,h ni manjša od deklarirane vrednosti minus 8 % pri nazivni zmogljivosti ogrevanja enote;

(2)

če za izdelke za hlajenje sezonska energijska učinkovitost pri hlajenju prostorov ηs,c ni manjša od deklarirane vrednosti minus 8 % pri nazivni zmogljivosti hlajenja enote;

(3)

če za izdelke za toplozračno ogrevanje in/ali izdelke za hlajenje nivo zvokovne moči LWA ni višji od deklarirane vrednosti plus 2,0 dB;

(4)

če za izdelke za ogrevanje ali hlajenje na gorivo emisije dušikovih oksidov, izražene v dušikovem dioksidu, niso večje od deklarirane vrednosti plus 20 %;

(5)

če za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike vrednost SEPR ni manjša od deklarirane vrednosti minus 10 % pri nazivni hladilni zmogljivosti enote in nazivno razmerje energijske učinkovitosti EERA ni za več kot 5 % manjše od deklarirane vrednosti, izmerjene pri nazivni hladilni zmogljivosti.

3.

Če rezultati iz točke 2 niso doseženi, se za izdelke za toplozračno ogrevanje, izdelke za hlajenje, visokotemperaturne procesne ohlajevalnike ali ventilatorske konvektorje z nazivno zmogljivostjo ogrevanja, hlajenja ali hladilno zmogljivostjo ≥ 70 kW ali izdelke, ki se proizvajajo v količinah, manjših od 5 na leto, šteje, da model in kakršen koli drug model, pri katerih so bili podatki, vključeni v tehnično dokumentacijo, pridobljeni na enaki podlagi, ni skladen s to uredbo.

4.

Če rezultati iz točke 2(a) niso doseženi, se za izdelke za toplozračno ogrevanje, izdelke za hlajenje, visokotemperaturne procesne ohlajevalnike ali ventilatorske konvektorje z nazivno zmogljivostjo ogrevanja, hlajenja ali hladilno zmogljivostjo < 70 kW ali izdelke, ki se proizvajajo v količinah, večjih od 5 na leto, šteje, da model in kakršen koli drug model, pri katerih so bili podatki, vključeni v tehnično dokumentacijo, pridobljeni na enaki podlagi, ni skladen s to uredbo.

5.

Če rezultati iz točke 2(a) niso doseženi, za izdelke za toplozračno ogrevanje, izdelke za hlajenje, visokotemperaturne procesne ohlajevalnike ali ventilatorske konvektorje z nazivno zmogljivostjo ogrevanja, hlajenja ali hladilno zmogljivostjo < 70 kW in izdelke, ki se proizvajajo v količinah, enakih ali večjih od 5 na leto, organi držav članic naključno izberejo tri dodatne enote istega modela za preskušanje.

Šteje se, da je izdelek za toplozračno ogrevanje, izdelek za hlajenje ali visokotemperaturni procesni ohlajevalnik skladen z veljavnimi zahtevami iz Priloge II k tej uredbi:

(a)

če deklarirane vrednosti izpolnjujejo zahteve iz Priloge II ter če posredovane vrednosti in vrednosti, ki se uporabljajo za določitev teh vrednosti in za skladnost modela, za proizvajalca ali uvoznika niso ugodnejše od vrednosti iz tehnične dokumentacije, vključno s poročili o preskusih, in;

(b)

če pri preskušanju enot vsi izmerjeni parametri in vrednosti, izračunane na podlagi te meritve/teh meritev pokažejo skladnost z ustreznimi dovoljenimi odstopanji spodaj:

(1)

če za izdelke za toplozračno ogrevanje povprečna sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ηs,h treh dodatno izbranih enot ni manjša od deklarirane vrednosti minus 8 % pri nazivni zmogljivosti ogrevanja enote;

(2)

če za izdelke za hlajenje povprečna sezonska energijska učinkovitost pri hlajenju prostorov ηs,c treh dodatno izbranih enot ni manjša od deklarirane vrednosti minus 8 % pri nazivni zmogljivosti hlajenja enote;

(3)

če za izdelke za toplozračno ogrevanje in/ali izdelke za hlajenje povprečni nivo zvokovne moči LWA treh dodatno izbranih enot ni višji od deklarirane vrednosti plus 2,0 dB;

(4)

če za izdelke za ogrevanje ali hlajenje na gorivo povprečne emisije dušikovih oksidov treh enot, izražene v dušikovem dioksidu, niso večje od deklarirane vrednosti plus 20 %;

(5)

če za visokotemperaturne procesne ohlajevalnike povprečna vrednost SEPR treh enot ni manjša od deklarirane vrednosti minus 10 % pri nazivni hladilni zmogljivosti enote in povprečje nazivnega razmerja energijske učinkovitosti EERA treh enot ni za več kot 5 % manjše od deklarirane vrednosti, izmerjene pri nazivni hladilni zmogljivosti.

6.

Če rezultati iz točke 5 niso doseženi, se šteje, da model in vsi drugi modeli, pri katerih so bili podatki, vključeni v tehnično dokumentacijo, pridobljeni na enaki podlagi, niso skladni s to uredbo.

7.

Organi držav članic uporabijo merilne in računske metode iz Priloge III.

8.

Glede na omejitve teže in velikosti pri prevozu izdelkov za toplozračno ogrevanje, izdelkov za hlajenje in visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov lahko države članice odločijo, da postopek preverjanja opravijo pri proizvajalcu, in sicer preden so dani v uporabo na končni lokaciji.

9.

Organi držav članic rezultate testiranja in druge pomembne informacije sporočijo organom drugih držav članic in Komisiji v enem mesecu po sprejetju sklepa o neskladnosti modela.

10.

Dovoljena odstopanja pri preverjanjih, opredeljena v tej prilogi, se nanašajo samo na preverjanje parametrov, ki jih izmerijo organi držav članic, in jih proizvajalec ne sme uporabljati kot dovoljena odstopanja pri določanju vrednosti v tehnični dokumentaciji ali pri in razlaganju teh vrednosti z namenom doseganja skladnosti ali sporočanja boljše učinkovitosti na kakršen koli način.


PRILOGA V

Ciljne vrednosti

Ob začetku veljavnosti te uredbe je bila najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je za izdelke za toplozračno ogrevanje in izdelke za hlajenje na voljo na trgu v smislu sezonske energijske učinkovitosti pri ogrevanju prostorov, sezonske energijske učinkovitosti pri hlajenju prostorov ali sezonskega razmerja energijske učinkovitosti in emisij dušikovih oksidov, opredeljena tako:

1.

ciljne vrednosti za sezonsko energijsko učinkovitost izdelkov za toplozračno ogrevanje in izdelkov za hlajenje pri ogrevanju ali hlajenju prostorov ter za sezonsko razmerje energijske učinkovitosti visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov so v tabeli 30.

Tabela 30

Ciljne vrednosti za sezonsko energijsko učinkovitost izdelkov za toplozračno ogrevanje in izdelkov za hlajenje pri ogrevanju ali hlajenju prostorov ter za sezonsko razmerje energijske učinkovitosti visokotemperaturnih procesnih ohlajevalnikov

Toplozračni grelniki

na plinasta ali tekoča goriva

84 %

na električno energijo

33 %

Ohlajevalniki prostorov

zrak–voda, Prated,c < 200 kW

209 %

zrak–voda, Prated,c ≥ 200 kW

225 %

voda/slanica–voda, Prated,c < 200 kW

272 %

voda/slanica–voda, Prated,c ≥ 200 kW

352 %

Klimatske naprave

električne, zrak–zrak

257 %

Toplotne črpalke

električne, zrak–zrak

177 %

Visokotemperaturni procesni ohlajevalniki

zračno hlajeni, PA < 200 kW

6,5 SEPR

zračno hlajeni, 200 kW ≤ PA < 400 kW

8,0 SEPR

zračno hlajeni, PA ≥ 400 kW

8,0 SEPR

vodno hlajeni PA < 200 kW

8,5 SEPR

vodno hlajeni, 200 kW ≤ PA < 400 kW

12,0 SEPR

vodno hlajeni, 400 kW ≤ PA < 1 000 kW

12,5 SEPR

vodno hlajeni, PA ≥ 1 000 kW

13,0 SEPR

2.

Ciljne vrednosti za emisije dušikovih oksidov, izražene v dušikovem dioksidu:

(a)

v primeru toplozračnih grelnikov na plinasta goriva imajo najboljši razpoložljivi izdelki na trgu emisije pod 50 mg/kWh dovedenega goriva, izražene kot GCV;

(b)

v primeru toplozračnih grelnikov na tekoča goriva imajo najboljši razpoložljivi izdelki na trgu emisije pod 120 mg/kWh dovedenega goriva, izražene kot GCV;

(c)

v primeru toplotnih črpalk z zunanjim zgorevanjem, ohlajevalnikov prostorov in klimatskih naprav na plinasta goriva imajo najboljši razpoložljivi izdelki na trgu emisije pod 50 mg/kWh dovedenega goriva, izražene kot GCV;

3.

Ciljne vrednosti iz točk 1 in 2 ne pomenijo nujno, da je kombinacija teh vrednosti dosegljiva za posamezni izdelek.


Na vrh