EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32017R1084

Uredba Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (Besedilo velja za EGP. )

C/2017/4213

UL L 156, 20.6.2017, str. 1–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Pravni status dokumenta V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1084/oj

20.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 156/1


UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1084

z dne 14. junija 2017

o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (1) ter zlasti člena 1(1)(a)(xiv) in člena 1(1)(b) Uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 (2) razglaša, da so nekatere vrste pomoči združljive z notranjim trgom in izvzete iz obveznosti priglasitve Komisiji, preden se dodelijo. Komisija je v Uredbi (EU) št. 651/2014 napovedala, da namerava pregledati področje uporabe te uredbe, da bi vključila druge vrste pomoči, zlasti pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, ko bodo za to pridobljene zadostne izkušnje.

(2)

Glede na pridobljene izkušnje in da se poenostavijo in pojasnijo pravila o državni pomoči ter zmanjša upravno breme neposredne priglasitve ukrepov državne pomoči in Komisiji omogoči, da se osredotoči na potencialno najbolj izkrivljajoče primere, bi bilo treba pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo vključiti v področje uporabe Uredbe (EU) št. 651/2014.

(3)

Pomoč za naložbe regionalnim letališčem s povprečnim letnim potniškim prometom do tri milijone potnikov lahko izboljša dostopnost nekaterih regij in okrepi lokalni razvoj, odvisno od značilnosti posameznega letališča. Takšna pomoč za naložbe zato podpira prednostne naloge strategije Evropa 2020 ter prispeva k nadaljnji gospodarski rasti in doseganju ciljev v skupnem interesu Unije. Izkušnje, pridobljene z izvajanjem Smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (3), kažejo, da pomoč za naložbe regionalnim letališčem ne povzroča neupravičenega izkrivljanja trgovine in konkurence, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Pomoč za naložbe regionalnim letališčem bi zato morala biti zajeta v skupinski izjemi iz Uredbe (EU) št. 651/2014, če izpolnjuje navedene pogoje. Ne bi bilo primerno določiti praga za priglasitev v smislu zneska pomoči, saj je učinek ukrepa pomoči na konkurenco odvisen predvsem od velikosti letališča in ne od zneska pomoči.

(4)

Pogoji za izvzetje pomoči za naložbe iz obveznosti priglasitve bi morali biti namenjeni omejevanju izkrivljanj konkurence, ki bi škodovala enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, zlasti z zagotavljanjem sorazmernosti zneska pomoči. Da bi bila pomoč za naložbe sorazmerna, bi morala izpolnjevati dva pogoja. Intenzivnost pomoči ne bi smela presegati največje dovoljene intenzivnosti pomoči, ki je odvisna od velikosti letališča. Poleg tega znesek pomoči ne bi smel presegati razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Za pomoč za zelo majhna letališča z največ 200 000 potniki na leto bi moralo zadoščati, da pomoč za naložbe izpolnjuje samo enega od navedenih pogojev. S pogoji za združljivost bi se moral zagotoviti odprt in nediskriminatoren dostop do infrastrukture. Izvzetje se ne bi smelo uporabljati za pomoč za naložbe, dodeljeno letališčem, ki se nahajajo v bližini obstoječega letališča, iz katerega se opravljajo redni zračni prevozi, saj pomoč tovrstnim letališčem pomeni večje tveganje izkrivljanja konkurence in bi jo bilo zato treba priglasiti Komisiji, z izjemo pomoči, ki se dodeli zelo majhnim letališčem z največ 200 000 potniki na leto, kjer je znatno izkrivljanje konkurence malo verjetno.

(5)

Pomoč za tekoče poslovanje za zelo majhna letališča z največ 200 000 potniki na leto ne povzroča neupravičenega izkrivljanja trgovine in konkurence, če so izpolnjeni nekateri pogoji. S pogoji za združljivost bi bilo treba zlasti zagotoviti, da znesek pomoči ne preseže poslovnih izgub in razumnega dobička ter da se omogoči odprt in nediskriminatoren dostop do infrastrukture. Poleg tega se pomoč ne bi smela dodeliti pod pogojem, da upravljavec letališča z enim ali več letalskimi prevozniki sklene dogovore o letaliških pristojbinah, plačilih za trženje ali drugih finančnih vidikih delovanja letalskega prevoznika na zadevnem letališču. Dogovori med letališčem, ki ima na voljo javna sredstva, in letalskim prevoznikom lahko v nekaterih okoliščinah pomenijo državno pomoč zadevnemu letalskemu prevozniku (4) in za takšno pomoč bi morala še naprej v celoti veljati obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(6)

Pomorska pristanišča so strateško pomembna za doseganje nemotenega delovanja notranjega trga in krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, kot je med drugim opredeljeno v strategiji Evropa 2020 in v beli knjigi Komisije z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ (5). Kot je bilo poudarjeno v sporočilu z naslovom „Pristanišča: gonilo rasti“ (6), so za učinkovito delovanje pristanišč v vseh pomorskih regijah Unije potrebne učinkovite javne in zasebne naložbe. Naložbe so zlasti potrebne za prilagoditev infrastrukture za dostop do pristanišč ter pristaniške infrastrukture povečani velikosti in kompleksnosti flote, uporabi infrastrukture za alternativna goriva ter strožjim zahtevam glede okoljske uspešnosti. Pomanjkanje kakovostne pristaniške infrastrukture povzroča preobremenjenost ter dodatne stroške za špediterje, prevoznike in potrošnike.

(7)

Razvoj pristanišč na celinskih vodah in njihova vključitev v večmodalni promet je eden glavnih ciljev prometne politike Unije. Pravila Unije so izrecno namenjena okrepitvi intermodalnosti prevoza in prehodu na bolj okolju prijazne načine prevoza, kot so železniški prevoz in prevoz po morju ali celinskih plovnih poteh.

(8)

Pogoji za izvzetje pomoči pristaniščem iz obveznosti priglasitve bi morali biti namenjeni omejevanju izkrivljanj konkurence, ki bi škodovala enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, zlasti z zagotavljanjem sorazmernosti zneska pomoči. Da bi bila pomoč sorazmerna, bi morala izpolnjevati dva pogoja. Intenzivnost pomoči ne bi smela presegati največje dovoljene intenzivnosti pomoči, ki je za pomorska pristanišča odvisna od velikosti naložbenega projekta. Poleg tega znesek pomoči ne bi smel presegati razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe, razen pri zelo majhnih zneskih pomoči, za katere je primeren poenostavljeni pristop, da se zmanjša upravno breme. S pogoji za združljivost bi bilo treba zagotoviti tudi, da se vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, dodeli na konkurenčen, pregleden, nediskriminatoren način in brez pogojevanja, brez poseganja v pravila Unije o javnem naročanju in koncesijah, kjer je to primerno. Prav tako bi bilo treba zagotoviti enakovreden in nediskriminatoren dostop do infrastrukture.

(9)

Naložbe, ki so vključene v delovne načrte koridorjev jedrnega omrežja, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), so projekti skupnega interesa s posebnim strateškim pomenom za Unijo. Pomorska pristanišča, ki so del navedenih omrežij, so vstopne in izstopne točke za blago, ki se prevaža v Unijo in iz nje. Pristanišča na celinskih vodah, ki so del navedenih omrežij, so ključni dejavniki, ki omogočajo multimodalnost omrežja. Za naložbe, namenjene izboljšanju uspešnosti teh pristanišč, bi se morali zato uporabljati višji pragi za priglasitev.

(10)

Glede na izkušnje, pridobljene z izvajanjem Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 in Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 (8), je primerno tudi prilagoditi nekatere določbe navedenih uredb.

(11)

Zlasti se je v zvezi s shemami regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah za težavno v praksi pokazala uporaba različnih pravil za nadomestilo dodatnih prevoznih stroškov in drugih dodatnih stroškov, ki hkrati ni bila primerna za obravnavo strukturnih omejitev iz člena 349 Pogodbe, oddaljenosti in otoške lege, majhnosti, težavne topografije in podnebja, ekonomske odvisnosti od maloštevilnih proizvodov, ki zaradi svoje stalnosti in součinkovanja močno otežujejo razvoj teh regij, zato bi bilo treba zadevne določbe nadomestiti z metodo, ki se bo uporabljala za vse dodatne stroške. Izvajanje ukrepov regionalne pomoči za naložbe in regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, ki med drugim koristijo podjetjem, dejavnim v sektorju ribištva, bi moralo biti v skladu z obveznostmi Unije, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenica je. Zato se takšni ukrepi regionalne pomoči za naložbe in regionalne pomoči za tekoče poslovanje ne bi smeli izvajati v korist plovil, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in zakonsko neurejenim ribolovom ali prispevajo k prelovu ali povečanju ribolovne zmogljivosti plovil.

(12)

Glede na omejene negativne učinke pomoči za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoči za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo na konkurenco bi bilo treba povišati pragove za priglasitev pomoči na teh področjih.

(13)

Da se poenostavi izračun upravičenih stroškov v okviru Uredbe (EU) št. 651/2014 in Uredbe (EU) št. 702/2014 za operacije, ki se vsaj deloma financirajo prek sklada Unije, ki dovoljuje uporabo možnosti poenostavljenih stroškov, bi bilo treba prilagoditi določbe o upravičenih stroških.

(14)

V okviru instrumenta, namenjenega MSP, iz programa Obzorje 2020, kakor je naveden v členu 22(2) Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9), lahko projekti prejmejo oznako kakovosti v obliki pečata odličnosti Komisije. Takšne projekte se lahko zaradi omejenih zneskov pomoči v višini največ 2,5 milijona EUR na projekt in dejstva, da so namenjeni izključno MSP, izvzame iz obveznosti priglasitve v skladu s pravili Uredbe (EU) št. 651/2014.

(15)

Uredbo (EU) št. 651/2014 in Uredbo (EU) št. 702/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 651/2014 se spremeni:

(1)

člen 1 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

točki (k) in (l) se nadomestita z naslednjim:

„(k)

pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo;

(l)

pomoč za lokalno infrastrukturo;“;

(ii)

dodata se naslednji točki (m) in (n):

„(m)

pomoč za regionalna letališča;

(n)

pomoč za pristanišča.“;

(b)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

pomoč, dodeljeno v sektorju ribištva in akvakulture, kakor jo zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*1), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za dostop MSP do finančnih sredstev, pomoči na področju raziskav in razvoja, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah in shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje;

(b)

pomoč, dodeljeno v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za svetovanje v korist MSP, pomoči za financiranje tveganja, pomoči za raziskave in razvoj, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za varstvo okolja, pomoči za usposabljanje ter pomoči za prikrajšane delavce in invalide;

(c)

pomoč za sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov, v naslednjih primerih:

(i)

kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje;

(ii)

kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;

(d)

pomoč za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU (*2);

(e)

vrste regionalne pomoči iz člena 13.

(*1)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1)."

(*2)  Sklep Sveta 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L 336, 21.12.2010, str. 24).“;"

(c)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

sheme pomoči, ki izrecno ne izključujejo plačil individualne pomoči za podjetje, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči iste države članice za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče;“;

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

pomoč podjetjem v težavah, z izjemo shem pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile nekatere naravne nesreče, shem zagonske pomoči in shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, če te sheme podjetij v težavah ne obravnavajo bolj ugodno od drugih podjetij.“;

(2)

člen 2 se spremeni:

(a)

točka 39 se nadomesti z naslednjim:

„(39)

‚poslovni dobiček‘ pomeni razliko med diskontiranimi prihodki in diskontiranimi stroški poslovanja v ekonomski življenjski dobi naložbe, kadar je ta razlika pozitivna. Stroški poslovanja vključujejo stroške, kot so stroški za osebje, materiale, najete storitve, komunikacije, energijo, vzdrževanje, najemnine, administracijo, ne zajemajo pa stroškov amortizacije in stroškov financiranja, če so ti vključeni v pomoč za naložbe. Diskontiranje prihodkov in stroškov poslovanja po ustrezni diskontni stopnji omogoča ustvarjanje razumnega dobička;“;

(b)

točka 42 se nadomesti z naslednjim:

„(42)

‚regionalna pomoč za tekoče poslovanje‘ pomeni pomoč, namenjeno zmanjševanju tekočih izdatkov podjetja. To vključuje kategorije stroškov, kot so stroški za osebje, materiale, najete storitve, komunikacije, energijo, vzdrževanje, najemnine, administracijo, ne zajema pa stroškov amortizacije in stroškov financiranja, če so ti vključeni v upravičene stroške ob dodelitvi pomoči za naložbe;“;

(c)

točka 48 se nadomesti z naslednjim:

„(48)

‚redko poseljena območja‘ pomeni regije NUTS 2 z manj kot 8 prebivalcev na km2 ali regije NUTS 3 z manj kot 12,5 prebivalca na km2 ali območja, ki jih Komisija priznava kot taka v posameznem sklepu o karti regionalne pomoči, ki je v veljavi v času, ko se pomoč dodeli;“;

(d)

vstavi se naslednja točka 48a:

„(48a)

‚zelo redko poseljena območja‘ pomeni regije NUTS 2 z manj kot 8 prebivalcev na km2 ali območja, ki jih Komisija priznava kot taka v posameznem sklepu o karti regionalne pomoči, ki je v veljavi v času, ko se pomoč dodeli;“;

(e)

točka 55 se nadomesti z naslednjim:

„(55)

‚območja, upravičena do pomoči za tekoče poslovanje‘ pomenijo najbolj oddaljeno regijo iz člena 349 Pogodbe, redko poseljeno območje ali zelo redko poseljeno območje;“;

(f)

vstavi se naslednja točka 61a:

„(61a)

‚premestitev‘ pomeni prenos enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela iz poslovne enote v eni pogodbenici Sporazuma EGP (začetna poslovna enota) v poslovno enoto v drugi pogodbenici Sporazuma EGP, v kateri se izvede naložba, ki prejme pomoč (poslovna enota, ki prejme pomoč). Do prenosa pride, če izdelek ali storitev v začetni poslovni enoti in poslovni enoti, ki prejme pomoč, vsaj delno služi istemu namenu in izpolnjuje zahteve ali potrebe iste vrste strank, pri tem pa pride tudi do izgube delovnih mest pri enaki ali podobni dejavnosti v eni od začetnih poslovnih enot upravičenca v EGP;“;

(g)

za točko 143 se dodata naslednja naslova in točke od 144 do 165:

„Opredelitve pojmov na področju pomoči za regionalna letališča

(144)

‚letališka infrastruktura‘ pomeni infrastrukturo in opremo, s katero letališče zagotavlja letališke storitve letalskim prevoznikom in različnim ponudnikom storitev, vključuje pa vzletno-pristajalne steze, terminale, letališke ploščadi, vozne steze, centralizirano infrastrukturo za zemeljsko oskrbo in vse druge objekte, naprave in sredstva, ki neposredno podpirajo letališke storitve, ne vključuje pa infrastrukture in opreme, ki je potrebna predvsem za opravljanje neletalskih dejavnosti;

(145)

‚letalski prevoznik‘ pomeni vsakega letalskega prevoznika z veljavno operativno licenco, ki jo je izdala država članica ali država, ki je članica skupnega evropskega zračnega prostora, v skladu z Uredbo (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (*3);

(146)

‚letališče‘ pomeni subjekt ali skupino subjektov, ki izvajajo gospodarsko dejavnost zagotavljanja letaliških storitev letalskim prevoznikom;

(147)

‚letališke storitve‘ pomenijo storitve, ki jih letalskim prevoznikom zagotavlja letališče ali njegove podružnice, za zagotovitev upravljanja zrakoplovov od pristanka do vzleta ter potnikov in tovora, da se letalskim prevoznikom omogoči zagotavljanje storitev zračnega prevoza, vključno z zagotavljanjem storitev zemeljske oskrbe in zagotavljanjem centralizirane infrastrukture za zemeljsko oskrbo;

(148)

‚povprečni letni potniški promet‘ pomeni podatek, določen na podlagi prihodnega in odhodnega potniškega prometa v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dodeljena;

(149)

‚centralizirana infrastruktura za zemeljsko oskrbo‘ pomeni infrastrukturo, ki jo običajno upravlja upravljavec letališča in je na voljo različnim ponudnikom storitev zemeljske oskrbe, ki delujejo na letališču v zameno za plačilo, ne vključuje pa opreme, ki je v lasti ponudnikov storitev zemeljske oskrbe ali jo ti upravljajo;

(150)

‚hitri vlak‘ pomeni vlak, ki lahko doseže hitrost več kot 200 km/h;

(151)

‚storitve zemeljske oskrbe‘ pomenijo storitve, ki se opravljajo za uporabnike letališč na letališčih, kot je opisano v Prilogi k Direktivi Sveta 96/67/ES (*4);

(152)

‚neletalske dejavnosti‘ pomenijo komercialne storitve za letalske prevoznike ali druge uporabnike letališča, vključno s pomožnimi storitvami za potnike, špediterje ali druge ponudnike storitev, dajanjem v najem pisarniških in trgovskih prostorov, parkirišči za avtomobile in hoteli;

(153)

‚regionalno letališče‘ pomeni letališče, katerega povprečni letni potniški promet obsega do 3 milijone potnikov;

Opredelitve pojmov na področju pomoči za pristanišča

(154)

‚pristanišče‘ pomeni območje kopnega in vode, ki ga sestavljata takšna infrastruktura in oprema, ki omogočata sprejem vodnih polovil, njihovo natovarjanje in raztovarjanje, skladiščenje blaga, sprejem in dostavo tega blaga ter vkrcanje in izkrcanje potnikov, članov posadk in drugih oseb, ter katera koli druga infrastruktura, ki jo potrebujejo prevozniki v pristanišču;

(155)

‚pomorsko pristanišče‘ pomeni pristanišče, ki se uporablja predvsem za sprejem morskih plovil;

(156)

‚pristanišče na celinskih vodah‘ pomeni pristanišče, ki ni pomorsko pristanišče, namenjeno sprejemu plovil za celinsko plovbo;

(157)

‚pristaniška infrastruktura‘ pomeni infrastrukturo ter objekte, namenjene zagotavljanju pristaniških storitev, povezanih s prevozom, na primer priveze za privezovanje ladij, privezne zidove, pomole in plavajoče pontonske zapore na območjih plimovanja, notranje luke, zasipe in melioracijo zemljišč, infrastrukturo za alternativna goriva ter infrastrukturo za zbiranje ladijskih odpadkov in ostankov tovora;

(158)

‚pristaniška nadgradnja‘ pomeni ureditev površin (na primer za skladiščenje), nepremično opremo (na primer skladišča in zgradbe terminala) ter premično opremo (na primer žerjave), ki se nahaja v pristanišču za zagotavljanje pristaniških storitev, povezanih s prevozom;

(159)

‚dostopovna infrastruktura‘ pomeni vse vrste infrastrukture, potrebne za zagotovitev dostopa do pristanišča in vstopa vanj uporabnikom s kopnega ali morja in rek, zlasti ceste, železniške tire, kanale in zapornice;

(160)

‚izkop‘ pomeni odstranjevanje usedlin z dna dostopovne plovne poti do pristanišča ali v pristanišču;

(161)

‚infrastruktura za alternativna goriva‘ pomeni nepremično ali premično infrastrukturo ali infrastrukturo na morju, ki omogoča, da pristanišče plovila oskrbuje z viri energije, kot so elektrika, vodik, biogoriva, kakor so opredeljena v točki (i) člena 2 Direktive 2009/28/ES, sintetična in parafinska goriva, zemeljski plin, vključno z biometanom, v plinasti obliki (stisnjeni zemeljski plin (SZP) in utekočinjeni zemeljski plin (UZP)) ter utekočinjeni naftni plin (UNP), ki vsaj delno nadomeščajo fosilna goriva pri oskrbi z energijo za prevoz in lahko prispevajo k razogljičenju prevoza ter povečujejo okoljsko uspešnost prometnega sektorja;

(162)

‚plovila‘ pomenijo plavajoče konstrukcije z lastnim pogonom ali brez, z enim izpodrivnim trupom ali več;

(163)

‚pomorska plovila‘ pomenijo plovila, ki ne plujejo izključno ali predvsem po celinskih vodah ali vodah znotraj ali zelo blizu zaščitenih voda;

(164)

‚plovila za celinsko plovbo‘ pomenijo plovila, namenjena izključno ali predvsem za plovbo po celinskih plovnih poteh ali vodah znotraj ali zelo blizu zaščitenih voda;

(165)

‚infrastruktura za zbiranje ladijskih odpadkov in ostankov tovora‘ pomeni kakršno koli pritrjeno, plavajočo ali premično pristaniško napravo, ki lahko sprejme ladijske odpadke ali ostanke tovora, kot je opredeljeno v Direktivi 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*5).

(*3)  Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3)."

(*4)  Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (UL L 272, 25.10.1996, str. 36)."

(*5)  Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (UL L 332, 28.12.2000, str. 81).“;"

(3)

člen 4 se spremeni:

(a)

točka (z) se nadomesti z naslednjim:

„(z)

pomoč za naložbe v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine: 150 milijonov EUR na projekt; pomoč za tekoče poslovanje za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine; 75 milijonov EUR letno na podjetje;“;

(b)

točka (bb) se nadomesti z naslednjim:

„(bb)

pomoč za naložbe v šport in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo: 30 milijonov EUR ali skupni stroški, ki presegajo 100 milijonov EUR na projekt; pomoč za tekoče poslovanje za športno infrastrukturo: 2 milijona EUR letno na infrastrukturo;“;

(c)

dodajo se naslednje točke (dd), (ee) in (ff):

„(dd)

pomoč za regionalna letališča: intenzivnosti in zneski pomoči iz člena 56a;

(ee)

pomoč za pomorska pristanišča: upravičeni stroški v višini 130 milijonov EUR na projekt (ali 150 milijonov EUR na projekt v pomorskem pristanišču, vključenem v delovni načrt koridorja jedrnega omrežja iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*6)); kar zadeva izkop, je projekt opredeljen kot ves izkop, ki se opravi v enem koledarskem letu;

(ff)

pomoč za pristanišča na celinskih vodah: upravičeni stroški v višini 40 milijonov EUR na projekt (ali 50 milijonov EUR na projekt v pristanišču na celinskih vodah, vključenem v delovni načrt koridorja jedrnega omrežja iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013); kar zadeva izkop, je projekt opredeljen kot ves izkop, ki se opravi v enem koledarskem letu.

(*6)  Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).“;"

(4)

v členu 5(2) se doda naslednja točka (k):

„(k)

pomoč v obliki prodaje ali zakupa opredmetenih sredstev po cenah, ki so nižje od tržnih, kadar se vrednost sredstev določi z neodvisno strokovno oceno pred transakcijo ali pa glede na javno dostopno, redno posodobljeno in splošno sprejemljivo referenčno merilo.“;

(5)

v členu 6 se odstavek 5 spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

regionalna pomoč za tekoče poslovanje in regionalna pomoč za razvoj mestnih območij, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 15 in 16;“;

(b)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)

pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev in pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 34 in 35;“;

(6)

člen 7 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se doda naslednji stavek:

„Zneske upravičenih stroškov je mogoče izračunati v skladu z možnostmi poenostavljenih stroškov iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*7), če se dejavnost vsaj delno financira iz katerega od skladov Unije, ki dovoljuje uporabo teh možnosti poenostavljenih stroškov, in je kategorija stroškov upravičena v skladu z relevantno določbo o izjemi.

(*7)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).“;"

(b)

v odstavku 3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Pomoč, za katero obveznost plačila nastane v prihodnosti, vključno s pomočjo, plačljivo v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi.“;

(c)

odstavek 4 se črta;

(7)

v členu 8 se doda naslednji odstavek 7:

„7.   Z odstopanjem od odstavkov 1 do 6 se pri ugotavljanju, ali se upoštevajo zgornje meje za regionalno pomoč za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, kakor so določene v členu 15(4), upoštevajo samo regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, ki so izvedene v skladu s to uredbo.“;

(8)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Spremljanje

1.   Da bi Komisija lahko spremljala pomoč, izvzeto iz priglasitve po tej uredbi, države članice, ali pa v primeru pomoči, dodeljene za projekte evropskega teritorialnega sodelovanja, država članica, v kateri ima sedež organ upravljanja, vodijo podrobno evidenco z informacijami in dodatno dokumentacijo, ki so potrebne za ugotovitev, da so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe. Take evidence se hranijo 10 let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme.

2.   Če gre za sheme, po katerih se davčna pomoč dodeli samodejno, kot so tiste na podlagi davčne napovedi upravičencev, in pri katerih se za posameznega upravičenca ne opravi predhodno preverjanje glede izpolnjevanja vseh pogojev glede združljivosti, država članica redno preverja vsaj naknadno in na podlagi vzorcev, da so vsi pogoji glede združljivosti izpolnjeni in sprejme potrebne sklepe. Države članice podrobne evidence o preverjanjih hranijo vsaj 10 let od datuma, ko so bila ta opravljena.

3.   Komisija lahko od vsake države članice zahteva vse informacije in dokazila, ki so po mnenju Komisije potrebne za spremljanje uporabe te uredbe, vključno z informacijami iz odstavkov 1 in 2. Zadevna država članica Komisiji predloži zahtevane informacije in dokazila v 20 delovnih dneh od prejema zahteve ali v daljšem obdobju, če je tako določeno v zahtevi.“;

(9)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Področje uporabe regionalne pomoči

Ta oddelek se ne uporablja za:

(a)

pomoč v korist dejavnostim v sektorjih jeklarstva, premogovništva, ladjedelništva ali sintetičnih vlaken;

(b)

pomoč v prometnem sektorju in povezani infrastrukturi ter pomoč za proizvodnjo in distribucijo energije ter energetsko infrastrukturo, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah in shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje;

(c)

regionalno pomoč v obliki shem, ki so namenjene omejenemu številu posebnih sektorjev gospodarske dejavnosti; sheme, namenjene turističnim dejavnostim, širokopasovnim infrastrukturam ali predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, se ne štejejo za sheme, namenjene posebnim sektorjem gospodarskih dejavnosti;

(d)

regionalno pomoč za tekoče poslovanje, dodeljeno podjetjem, katerih glavne dejavnosti spadajo v področje K (Finančne in zavarovalniške dejavnosti) NACE Rev. 2, ali podjetjem, ki izvajajo dejavnosti znotraj skupine, katerih glavne dejavnosti spadajo v razreda 70.10 (Dejavnost uprav podjetij) ali 70.22 (Drugo podjetniško in poslovno svetovanje) NACE Rev. 2.“;

(10)

člen 14 se spremeni:

(a)

v drugem pododstavku odstavka 6 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„V primeru prevzema sredstev poslovne enote v smislu člena 2(49) ali (51) se upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane s kupcem.“;

(b)

v odstavku 7 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Pri pomoči, dodeljeni velikim podjetjem za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, morajo upravičeni stroški presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se modernizirala, v zadnjih treh poslovnih letih.“;

(c)

dodata se naslednja odstavka 16 in 17:

„16.   Upravičenec potrdi, da ni izvedel premestitve v poslovno enoto, v kateri naj bi se izvajala začetna naložba, za katero se zaprosi pomoč, v dveh letih pred zahtevkom za pomoč, in poda zavezo, da tega ne bo storil do dveh let po zaključku začetne naložbe, za katero se zaprosi pomoč.

17.   Pomoč v sektorju ribištva in akvakulture se ne dodeli podjetjem, ki so storila eno ali več kršitev iz člena 10(1)(a) do (d) in člena 10(3) Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*8), in za operacije iz člena 11 navedene uredbe.

(*8)  Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).“;"

(11)

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Regionalna pomoč za tekoče poslovanje

1.   Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah, na redko poseljenih območjih in na zelo redko poseljenih območjih so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje na redko poseljenih območjih so nadomestilo za dodatne stroške prevoza blaga, ki je bilo proizvedeno na območjih, upravičenih do pomoči za tekoče poslovanje, ter dodatne stroške prevoza blaga, dodatno predelanega na navedenih območjih, pod naslednjimi pogoji:

(a)

pomoč je objektivno izmerljiva vnaprej na podlagi fiksnega zneska ali razmerja tona/kilometer ali druge ustrezne merske enote;

(b)

dodatni prevozni stroški se izračunajo na podlagi opravljene poti blaga znotraj državnih meja zadevne države članice z uporabo prevoznega sredstva, ki upravičencu povzroči najnižje stroške.

Intenzivnost pomoči ne presega 100 % dodatnih prevoznih stroškov, kot so določeni v tem odstavku.

3.   Sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje na zelo redko poseljenih območjih preprečujejo ali zmanjšujejo odseljevanje pod naslednjimi pogoji:

(a)

upravičenci imajo gospodarsko dejavnost v zadevni regiji;

(b)

letni znesek pomoči na upravičenca na podlagi vseh shem pomoči za tekoče poslovanje ne presega 20 % letnih stroškov dela, ki jih ima upravičenec na zadevnem območju.

4.   Sheme pomoči za tekoče poslovanje v najbolj oddaljenih regijah nadomestijo dodatne stroške poslovanja, ki nastanejo v navedenih regijah kot neposredna posledica ene ali več stalnih omejitev iz člena 349 Pogodbe, in sicer če upravičenci izvajajo svojo gospodarsko dejavnost v eni od najbolj oddaljenih regij, pod pogojem, da letni znesek pomoči na upravičenca na podlagi vseh shem pomoči za tekoče poslovanje, ki se izvajajo v okviru te uredbe, ne presega katerega koli od naslednjih deležev:

(a)

35 % bruto dodane vrednosti, ki jo letno ustvari upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji;

(b)

40 % letnih stroškov dela, ki jih je imel upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji;

(c)

30 % letnega prometa, ki ga je ustvaril upravičenec v zadevni najbolj oddaljeni regiji.“;

(12)

v členu 21 se odstavek 16 spremeni:

(a)

uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„Ukrep za financiranje tveganja, ki zagotavlja jamstva ali posojila upravičenim podjetjem ali zagotavlja naložbe v navidezni lastniški kapital upravičenih podjetij, strukturirane kot dolg, izpolnjuje naslednje pogoje:“;

(b)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)

v primeru posojil in naložb v navidezni lastniški kapital, strukturiranih kot dolg, se pri izračunu največjega zneska naložbe za namene odstavka 9 upošteva nominalni znesek instrumenta;“;

(13)

v členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Upravičena podjetja so vsa mala podjetja, ki ne kotirajo na borzi in so registrirana največ pet let, če podjetje:

(a)

ni prevzelo dejavnosti drugega podjetja;

(b)

še ni delilo dobička;

(c)

ni nastalo z združitvijo.

Za upravičena podjetja, za katera ne velja obveznost registracije, se petletno obdobje upravičenosti začne takrat, ko podjetje bodisi začne svojo gospodarsko dejavnost ali postane davčno zavezano zaradi svoje gospodarske dejavnosti.

Z odstopanjem od točke (c) prvega pododstavka se podjetja, nastala z združitvijo podjetij, ki so upravičena do pomoči na podlagi tega člena, prav tako štejejo za upravičena podjetja, in sicer do pet let po datumu registracije najstarejšega podjetja, udeleženega v združitvi.“;

(14)

v členu 25 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, vključno s projekti, ki so prejeli oznako kakovosti v obliki pečata odličnosti v okviru instrumenta, namenjenega MSP, iz programa Obzorje 2020, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.“;

(15)

v členu 31(3) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

stroški poslovanja v zvezi z inštruktorji in udeleženci usposabljanja, ki so neposredno povezani s projektom usposabljanja, na primer potni stroški, stroški nastanitve, material in zaloge, ki so neposredno povezani s projektom, amortizacija orodja in opreme, če se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja;“;

(16)

v členu 52 se vstavi naslednji odstavek 2a:

„2a.   Namesto določitve upravičenih stroškov na način iz odstavka 2 je mogoče najvišji znesek pomoči za posamezen projekt določiti na podlagi konkurenčnega izbirnega postopka, kot določa odstavek 4.“;

(17)

člen 53 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

muzeji, arhivi, knjižnice, umetniški in kulturni centri ali prostori, gledališča, kinematografi, opere, koncertne dvorane, druge ustanove, ki prirejajo nastope v živo, institucije filmske dediščine ter druge podobne umetniške in kulturne infrastrukture, organizacije in ustanove;“;

(b)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Za pomoč, ki ne presega 2 milijonov EUR, se lahko namesto metode iz odstavkov 6 in 7 uporabi določitev najvišjega zneska pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.“;

(c)

v odstavku 9 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Za dejavnosti, opredeljene v odstavku 2(f), najvišji znesek pomoči ne presega niti razlike med upravičenimi stroški in diskontiranimi prihodki projekta niti 70 % upravičenih stroškov.“;

(18)

v členu 54(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V obeh primerih najvišji izdatki, za katere velja obveznost teritorializacije porabe, v nobenem primeru ne presegajo 80 % celotnega proračuna produkcije.

Država članica lahko zahteva tudi minimalno raven produkcijske dejavnosti na zadevnem ozemlju za projekte, da bi bili upravičeni do pomoči, vendar ta raven ne presega 50 % celotnega proračuna produkcije.“;

(19)

v členu 55 se odstavek 12 nadomesti z naslednjim:

„12.   Za pomoč, ki ne presega 2 milijonov EUR, se lahko namesto metode iz odstavkov 10 in 11 uporabi določitev najvišjega zneska pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.“;

(20)

za členom 56 se vstavita naslednja oddelka 14 in 15:

ODDELEK 14

Pomoč za regionalna letališča

Člen 56a

Pomoč za regionalna letališča

1.   Pomoč za naložbe v letališče je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 3 do 14 tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč za tekoče poslovanje za letališče je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 3, 4, 10 in 15 do 18 tega člena in poglavja I.

3.   Letališče je odprto za vse morebitne uporabnike. V primeru fizične omejitve zmogljivosti se pomoč dodeli na podlagi ustreznih, objektivnih, preglednih in nediskriminatornih meril.

4.   Pomoč se ne dodeli za premestitev obstoječih letališč ali vzpostavitev novega potniškega letališča, vključno s pretvorbo obstoječega letališča v potniško letališče.

5.   Zadevne naložbe ne presegajo tistega, kar je potrebno za prilagoditev srednjeročno pričakovanemu prometu na podlagi razumnih napovedi prometa.

6.   Pomoč za naložbe se ne dodeli letališču, ki je oddaljeno do 100 kilometrov ali 60 minut vožnje z avtomobilom, avtobusom, vlakom ali hitrim vlakom od obstoječega letališča, iz katerega se opravljajo redni zračni prevozi v smislu člena 2(16) Uredbe (ES) št. 1008/2008.

7.   Odstavka 5 in 6 se ne uporabljata za letališča s povprečnim letnim potniškim prometom do 200 000 potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena, če se ne pričakuje, da bo letališče z uporabo pomoči za naložbe povečalo svoj povprečni letni potniški promet nad 200 000 potnikov v dveh finančnih letih po dodelitvi pomoči. Pomoč za naložbe, dodeljena takim letališčem, mora biti v skladu z odstavkom 11 ali odstavkoma 13 in 14.

8.   Odstavek 6 se ne uporablja, če se pomoč za naložbe dodeli letališču, ki je oddaljeno do 100 kilometrov od obstoječega letališča, iz katerega se opravljajo redni zračni prevozi v smislu člena 2(16) Uredbe (ES) št. 1008/2008, če ruta med vsakim od teh drugih obstoječih letališč in letališčem, ki prejme pomoč, nujno vključuje bodisi skupen čas potovanja s pomorskim prevozom vsaj 90 minut bodisi zračen prevoz.

9.   Pomoč za naložbe se ne dodeli letališču s povprečnim letnim potniškim prometom več kot tri milijone potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena. Ne pričakuje se, da bo letališče z uporabo pomoči za naložbe povečalo svoj povprečni letni promet nad tri milijone potnikov v dveh finančnih letih po dodelitvi pomoči.

10.   Pomoč se ne dodeli letališču s povprečnim letnim tovornim prometom več kot 200 000 ton v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena. Ne pričakuje se, da bo letališče z uporabo pomoči povečalo svoj povprečni letni tovorni promet nad 200 000 ton v dveh finančnih letih po dodelitvi pomoči.

11.   Znesek pomoči za naložbe ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

12.   Upravičeni stroški so stroški, povezani z naložbami v letališko infrastrukturo, vključno s stroški načrtovanja.

13.   Znesek pomoči za naložbe ne presega:

(a)

50 % upravičenih stroškov za letališča s povprečnim letnim potniškim prometom od enega do tri milijone potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena;

(b)

75 % upravičenih stroškov za letališča s povprečnim letnim potniškim prometom do enega milijona potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena.

14.   Največje intenzivnosti pomoči, določene v odstavku 13, se lahko povečajo za 20 odstotnih točk za letališča v oddaljenih regijah.

15.   Pomoč za tekoče poslovanje se ne dodeli letališču s povprečnim letnim potniškim prometom več kot 200 000 potnikov v dveh finančnih letih pred letom, v katerem je pomoč dejansko dodeljena.

16.   Znesek pomoči za tekoče poslovanje ne presega zneska, nujnega za kritje poslovnih izgub, in razumnega dobička v zadevnem obdobju. Pomoč se dodeli bodisi v obliki vnaprej določenih periodičnih obrokov, ki se v obdobju, za katerega je pomoč dodeljena, ne povečajo, bodisi v obliki zneskov, ki so določeni naknadno na podlagi ugotovljene poslovne izgube.

17.   Pomoč za tekoče poslovanje se ne izplača za katero koli koledarsko leto, v katerem letni potniški promet letališča preseže 200 000 potnikov.

18.   Dodelitev pomoči za tekoče poslovanje ni pogojena s sklenitvijo dogovora s posameznimi letalskimi prevozniki o letaliških pristojbinah, plačilih za trženje ali drugih finančnih vidikih delovanja letalskih prevoznikov na zadevnem letališču.

ODDELEK 15

Pomoč za pristanišča

Člen 56b

Pomoč za pomorska pristanišča

1.   Pomoč za pomorska pristanišča je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški vključujejo stroške načrtovanja in so stroški:

(a)

naložb za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo pristaniške infrastrukture;

(b)

naložb za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo dostopovne infrastrukture;

(c)

izkopa.

3.   Stroški v zvezi z dejavnostmi, ki niso povezane s prevozom, vključno z obrati industrijske proizvodnje, dejavnimi v pristanišču, pisarnami ali trgovinami, ter v zvezi s pristaniškimi nadgradnjami niso upravičeni.

4.   Znesek pomoči ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe ali izkopa. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

5.   Intenzivnost pomoči na naložbo iz točke (a) odstavka 2 ne presega:

(a)

100 % upravičenih stroškov, če skupni upravičeni stroški projekta znašajo do 20 milijonov EUR;

(b)

80 % upravičenih stroškov, če skupni upravičeni stroški projekta presegajo 20 milijonov EUR, vendar ne presegajo 50 milijonov EUR;

(c)

60 % upravičenih stroškov, če skupni upravičeni stroški projekta presegajo 50 milijonov EUR, vendar ne presegajo zneska, določenega v točki (ee) člena 4(1).

Intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov, določenih v točki (b) odstavka 2 in točki (c) odstavka 2, in ne presega zneska, navedenega v točki (ee) člena 4(1).

6.   Intenzivnosti pomoči iz točk (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 5 se lahko povečajo za 10 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(a) Pogodbe, ter za 5 odstotnih točk za naložbe na območjih, ki prejemajo pomoč in izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(c) Pogodbe.

7.   Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, se dodeli na konkurenčen, pregleden, nediskriminatoren način in brez pogojevanja.

8.   Pristaniška infrastruktura, ki prejema pomoč, se daje na voljo zainteresiranim uporabnikom na enakopraven in nediskriminatoren način pod tržnimi pogoji.

9.   Za pomoč, ki ne presega 5 milijonov EUR, se lahko namesto metode iz odstavkov 4, 5 in 6 uporabi določitev najvišjega zneska pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.

Člen 56c

Pomoč za pristanišča na celinskih vodah

1.   Pomoč za pristanišča na celinskih vodah je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena in poglavja I.

2.   Upravičeni stroški vključujejo stroške načrtovanja in so stroški:

(a)

naložb za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo pristaniške infrastrukture;

(b)

naložb za gradnjo, zamenjavo ali nadgradnjo dostopovne infrastrukture;

(c)

izkopa.

3.   Stroški v zvezi z dejavnostmi, ki niso povezane s prevozom, vključno z obrati industrijske proizvodnje, dejavnimi v pristanišču, pisarnami ali trgovinami, ter v zvezi s pristaniškimi nadgradnjami niso upravičeni.

4.   Znesek pomoči ne presega razlike med upravičenimi stroški in poslovnim dobičkom naložbe ali izkopa. Poslovni dobiček se predhodno odšteje od upravičenih stroškov na podlagi realnih napovedi ali prek mehanizma za vračilo sredstev.

5.   Največja intenzivnost pomoči ne presega 100 % upravičenih stroškov in ne presega zneska, navedenega v točki (ff) člena 4(1).

6.   Vsaka koncesija tretji osebi ali druga pooblastitev tretje osebe za izgradnjo, nadgradnjo, upravljanje ali najem pristaniške infrastrukture, ki prejema pomoč, se dodeli na konkurenčen, pregleden, nediskriminatoren način in brez pogojevanja.

7.   Pristaniška infrastruktura, ki prejema pomoč, se daje na voljo zainteresiranim uporabnikom na enakopraven in nediskriminatoren način pod tržnimi pogoji.

8.   Za pomoč, ki ne presega 2 milijonov EUR, se lahko namesto metode iz odstavkov 4 in 5 uporabi določitev najvišjega zneska pomoči v višini 80 % upravičenih stroškov.“;

(21)

člen 58 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Ta uredba se uporablja za individualno pomoč, dodeljeno pred začetkom veljavnosti zadevnih določb te uredbe, če pomoč izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, z izjemo člena 9.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a.   Vsaka individualna pomoč, ki je bila med 1. julijem 2014 in 9. julijem 2017 dodeljena v skladu z določbami te uredbe, kakor so veljale v času dodelitve pomoči, je združljiva z notranjim trgom in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Vsaka individualna pomoč, ki je bila pred 1. julijem 2014 dodeljena v skladu z določbami te uredbe, z izjemo člena 9, kakor so veljale bodisi pred bodisi po 10. juliju 2017, je združljiva z notranjim trgom in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.“;

(c)

doda se naslednji odstavek 5:

„5.   Če se ta uredba spremeni, je katera koli shema pomoči, izvzeta v skladu s to uredbo, kakor je veljala v času začetka veljavnosti sheme, še naprej izvzeta v prilagoditvenem obdobju šestih mesecev.“;

(22)

v Prilogi II se del II nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi;

(23)

priloga III se spremeni:

(a)

opomba 2 se nadomesti z naslednjim:

„(2)

Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).“;

(b)

prvi stavek opombe 3 se nadomesti z naslednjim:

„Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev ali, za ukrepe iz členov 16, 21, 22 ali 39 te uredbe, znesek naložb.“.

Člen 2

V členu 7(1) Uredbe (EU) št. 702/2014 se doda naslednji stavek:

„Zneske upravičenih stroškov je mogoče izračunati v skladu z možnostmi poenostavljenih stroškov iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*9), če se dejavnost vsaj delno financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in je kategorija stroškov upravičena v skladu z relevantno določbo o izjemi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. junija 2017

Za Komisijo

Margrethe VESTAGER

Članica Komisije


(1)  UL L 248, 24.9.2015, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(3)  UL C 99, 4.4.2014, str. 3.

(4)  Glej zlasti oddelek 3.5 Smernic o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom.

(5)  COM(2011) 144.

(6)  COM(2013) 295.

(7)  Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

(8)  Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).


PRILOGA

„DEL II

predložiti prek elektronske aplikacije, ki jo Komisija vzpostavi v skladu s členom 11

Navedite, na podlagi katerih določb uredbe o splošnih skupinskih izjemah se izvaja ukrep pomoči.

Glavni cilj – splošni cilji (seznam)

Cilji (seznam)

Največja intenzivnost pomoči v % ali največji letni znesek pomoči v nacionalni valuti (celotni zneski)

MSP – bonusi v %

Regionalna pomoč – pomoč za naložbe (1) (člen 14)

Shema

… %

… %

Ad hoc pomoč

… %

… %

Regionalna pomoč – pomoč za tekoče poslovanje (člen 15)

Stroški prevoza blaga na območjih, upravičenih do pomoči (člen 15(2)(a))

… %

… %

Dodatni stroški v najbolj oddaljenih regijah (člen 15(2)(b))

… %

… %

Regionalna pomoč za razvoj mestnih območij (člen 16)

…. nacionalna valuta

… %

Pomoč za MSP (členi 17, 18, 19, 20)

Pomoč za naložbe za MSP (člen 17)

… %

… %

Pomoč za svetovanje v korist MSP (člen 18)

… %

… %

Pomoč za MSP za udeležbo na sejmih (člen 19)

… %

… %

Pomoč za stroške sodelovanja MSP, ki sodelujejo v okviru projektov evropskega teritorialnega sodelovanja (člen 20)

… %

… %

Pomoč za MSP – pomoč za dostop MSP do finančnih sredstev (člena 21, 22)

Pomoč za financiranje tveganja (člen 21)

... nacionalna valuta

… %

Pomoč za novoustanovljena podjetja (člen 22)

... nacionalna valuta

… %

Pomoč za MSP – pomoč za alternativne platforme za trgovanje, specializirane za MSP (člen 23)

… %; če je ukrep pomoči v obliki pomoči za novoustanovljena podjetja: … nacionalna valuta

… %

Pomoč za MSP – pomoč za stroške poizvedb (člen 24)

… %

… %

Pomoč za raziskave, razvoj in inovacije (členi 25 do 30)

Pomoč za raziskovalne in -razvojne projekte (člen 25)

Temeljne raziskave (člen 25(2)(a))

… %

… %

Industrijske raziskave (člen 25(2)(b))

… %

… %

Eksperimentalni razvoj (člen 25(2)(c))

… %

… %

Študije izvedljivosti (člen 25(2)(d))

… %

… %

Pomoč za naložbe v raziskovalne infrastrukture (člen 26)

… %

… %

Pomoč za inovacijske grozde (člen 27)

… %

… %

Pomoč za inovacije za MSP (člen 28)

… %

… %

Pomoč za procesne in organizacijske inovacije (člen 29)

… %

… %

Pomoč za raziskave in razvoj v sektorju ribištva in akvakulture (člen 30)

… %

… %

Pomoč za usposabljanje (člen 31)

… %

… %

Pomoč za prikrajšane in invalidne delavce (členi 32 do 35)

Pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plač (člen 32)

… %

… %

Pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač (člen 33)

… %

… %

Pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev (člen 34)

… %

… %

Pomoč za nadomestilo stroškov pomoči za prikrajšane delavce (člen 35)

… %

… %

Pomoč za varstvo okolja (členi 36 do 49)

Pomoč za naložbe, ki podjetjem omogoča preseganje standardov Unije za varstvo okolja oziroma povišanje ravni varstva okolja v odsotnosti standardov Unije (člen 36)

… %

… %

Pomoč za naložbe za čimprejšnjo prilagoditev na prihodnje standarde Unije (člen 37)

… %

… %

Pomoč za naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost (člen 38)

… %

… %

Pomoč za naložbe v projekte energetske učinkovitosti v stavbah (člen 39)

... nacionalna valuta

… %

Pomoč za naložbe v soproizvodnjo z visokim izkoristkom (člen 40)

… %

… %

Pomoč za naložbe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov (člen 41)

… %

… %

Pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje električne energije iz obnovljivih virov (člen 42)

… %

… %

Pomoč za tekoče poslovanje za spodbujanje energije iz obnovljivih virov v obratih manjšega obsega (člen 43)

… %

… %

Pomoč v obliki znižanja okoljskih davkov v skladu z Direktivo 2003/96/ES (člen 44)

… %

… %

Pomoč za naložbe v sanacijo onesnaženih območij (člen 45)

… %

… %

Pomoč za naložbe v energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje (člen 46)

… %

… %

Pomoč za naložbe v recikliranje in ponovno uporabo odpadkov (člen 47)

… %

… %

Pomoč za naložbe v energetsko infrastrukturo (člen 48)

… %

… %

Pomoč za okoljske študije (člen 49)

… %

… %

Sheme pomoči za odpravo škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče (člen 50)

Največja intenzivnost pomoči

… %

… %

Vrsta naravne nesreče

potres

snežni plaz

zemeljski plaz

poplava

tornado

orkan

vulkanski izbruh

naravni požar

Datum pojava naravne nesreče

dd.mm.llll do dd.mm.llll

Socialna pomoč za prevoz za prebivalce oddaljenih regij (člen 51)

… %

… %

Pomoč za širokopasovno infrastrukturo (člen 52)

... nacionalna valuta

… %

Pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine (člen 53)

… %

… %

Sheme pomoči za avdiovizualna dela (člen 54)

 

 

… %

… %

Pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo (člen 55)

… %

… %

Pomoč za naložbe v lokalno infrastrukturo (člen 56)

… %

… %

Pomoč za regionalna letališča (člen 56a)

… %

… %

Pomoč za pomorska pristanišča (člen 56b)

… %

… %

Pomoč za pristanišča na celinskih vodah (člen 56c)

… %

… %


(1)  V primeru ad hoc regionalne pomoči, ki dopolnjuje pomoč, dodeljeno na podlagi sheme ali shem pomoči, navedite intenzivnost pomoči, dodeljeno na podlagi sheme, in intenzivnost ad hoc pomoči.“


Na vrh