(1)

Od sprejetja Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (4) o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: Mehanizem) so geopolitični dogodki brez primere, ki jih je sprožila vojna agresija Rusije proti Ukrajini, ter njihovo neposredno in posredno poslabšanje posledic krize zaradi COVID-19 močno vplivali na družbo in gospodarstvo Unije, njeno prebivalstvo ter na njeno ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Zlasti je jasneje kot kdaj koli prej, da sta energetska varnost in energetska neodvisnost Unije nepogrešljivi za uspešno, trajnostno in vključujoče okrevanje po krizi zaradi COVID-19, saj sta tudi glavna dejavnika, ki prispevata k odpornosti gospodarstva Unije.

(2)

Zaradi neposrednih povezav med trajnostnim okrevanjem, krepitvijo odpornosti in energetske varnosti Unije, zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv, zlasti iz Rusije, ter vlogo Unije v pravičnem in vključujočem prehodu je Mehanizem instrument, primeren za prispevanje k odzivu Unije na te nastajajoče izzive. To velja tudi glede na podnebno in okoljsko zakonodajo Unije ter njene mednarodne zaveze in zlasti Pariški sporazum, sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (5).

(3)

Voditelji držav in vlad so v izjavi iz Versaillesa z dne 10. in 11. marca 2022 pozvali Komisijo, naj do konca maja istega leta predlaga načrt REPowerEU za postopno odpravo odvisnosti Unije od uvoza ruskih fosilnih goriv, ter ta poziv ponovili v sklepih Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022. Ta cilj bi bilo treba doseči precej pred letom 2030 na način, ki bo skladen z evropskim zelenim dogovorom iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 in podnebnimi cilji za leti 2030 in 2050, zapisanimi v Uredbi (EU) 2021/1119 (6) Evropskega parlamenta in Sveta.

(4)

Treba bi bilo okrepiti zmožnost Mehanizma za podpiranje reform in naložb, namenjenih diverzifikaciji oskrbe z energijo, zlasti fosilnih goriv, ter za povečanje odpornosti, varnosti in trajnostnosti energetskega sistema Unije, s čimer bi se prispevalo k cenovni dostopnosti energije in okrepila strateška avtonomija Unije skupaj z odprtim gospodarstvom. Da bi dosegli te cilje, mora Unija povečati energijsko učinkovitost ter zanesljivost in odpornost prenosnih in distribucijskih omrežij, spodbujati prožnost sistema, minimizirati prezasedenost, med drugim s povečanjem zmogljivosti omrežja in shranjevanja električne energije, spodbujati digitalizacijo ter zagotoviti odporne dobavne verige, kibernetsko varnost ter zaščito celotne infrastrukture in njeno prilagajanje na podnebne spremembe, obenem pa zmanjšati strateške energetske odvisnosti.

(5)

Za čim večje dopolnjevanje, doslednost in skladnost politik in ukrepov, ki jih Unija in države članice sprejmejo za spodbujanje neodvisnosti, zanesljivosti in trajnostnosti oskrbe Unije z energijo, bi bilo treba te reforme in naložbe, povezane z energijo, določiti v posebnem „poglavju REPowerEU“ načrtov za okrevanje in odpornost.

(6)

Za učinkovit prehod na zeleno energijo in hitro zmanjšanje odvisnosti od energije iz fosilnih goriv na vključujoč način so potrebni ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti in prihrankov v stavbah in povezani kritični energetski infrastrukturi ter ukrepi za hitrejše razogljičenje industrij. Nujno je treba hitro povečati naložbe v ukrepe za energijsko učinkovitost, kot je uporaba trajnostnih in učinkovitih rešitev za ogrevanje in hlajenje, ki so uspešen način za reševanje nekaterih najbolj perečih izzivov oskrbe z energijo in stroškov energije. Zato bi bilo treba podpreti tudi reforme in naložbe za povečanje energijske učinkovitosti, razogljičenje industrije, med drugim z uporabo nizkoogljičnih goriv, kot je nizkoogljični vodik, in z uvajanjem obnovljivega vodika in drugih obnovljivih goriv nebiološkega izvora, ter za povečanje prihrankov energije gospodarstev držav članic v skladu z energetskimi in podnebnimi cilji in pravnim okvirom Unije. Komisija bi morala zlasti spodbujati države članice, da v svoja poglavja REPowerEU vključijo ukrepe, ki podpirajo razogljičenje industrije.

(7)

Postopno odpravljanje odvisnosti od uvoza ruskih fosilnih goriv naj bi zmanjšalo splošno energetsko odvisnost Unije. Poglavja REPowerEU bi morala prispevati k povečanju in krepitvi strateške avtonomije Unije, ne da bi se pri tem prekomerno povečala njena odvisnost od uvoza surovin iz tretjih držav.

(8)

Države članice bi morale pri pripravi načrtov za okrevanje in odpornost ter poglavij REPowerEU usklajevati svoje ekonomske politike tako, da bi dosegle cilje o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji iz člena 174 Pogodbe, da bi zmanjšale neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti oddaljenim, obrobnim in izoliranim območjem ter otokom, ki se že soočajo z dodatnimi omejitvami.

(9)

Da bi se čim bolj povečal obseg odziva Unije, bi morale biti vse države članice, ki bodo po začetku veljavnosti te uredbe predložile načrt za okrevanje in odpornost, ki zahteva uporabo dodatnih sredstev v obliki posojil ali, v skladu z novimi pravili, ki se določijo na podlagi te uredbe o spremembah, iz prodaje pravic iz sistema trgovanja z emisijami na dražbi na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ali iz prenosov iz rezerve za prilagoditev na brexit, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta (8), obvezane v svoj načrt za okrevanje in odpornost vključiti poglavje REPowerEU. V skladu z obstoječo možnostjo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241 za predložitev osnutka načrta za okrevanje in odpornost in za zagotovitev ustrezne priprave poglavij REPowerEU lahko države članice pred predložitvijo spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost predložijo osnutek poglavja REPowerEU. Preprečiti je treba nepotrebno upravno breme.

(10)

Poglavja REPowerEU bi morala vključevati nove reforme in naložbe, z začetkom od 1. februarja 2022, ki bodo prispevale k ciljem REPowerEU in pomagale odpraviti krizo, ki so jo povzročili nedavni geopolitični dogodki. Vendar se lahko ukrepi, ki so vključeni v že sprejeti izvedbeni sklep Sveta in prispevajo k ciljem REPowerEU, vključijo v poglavje REPowerEU, če se zadevni državi članici po posodobitvi najvišjega finančnega prispevka zniža njen najvišji finančni prispevek. V tem primeru bi država članica morala imeti možnost vključiti te ukrepe v svoje poglavje REPowerEU do zneska ocenjenih stroškov, ki je enak zmanjšanju najvišjega finančnega prispevka.

(11)

Država članica bi morala imeti možnost v svoje poglavje REPowerEU vključiti razširjeni del ukrepov, vključenih v že sprejeti izvedbeni sklep Sveta, skupaj z ustreznimi mejniki in cilji. S to razširitvijo bi se morala bistveno povišati raven ambicioznosti ukrepov, kar se odraža v zasnovi ali ravni ustreznih mejnikov in ciljev, in obenem graditi na ukrepih, ki so vključeni v že sprejeti izvedbeni sklep Sveta.

(12)

Država članica bi morala predložiti svoje poglavje REPowerEU v obliki dodatka k svojemu načrtu za okrevanje in odpornost. Poglavje REPowerEU bi moralo vsebovati razlago o tem, kako so v njem vključeni ukrepi usklajeni s prizadevanji zadevne države članice za doseganje ciljev REPowerEU, ob upoštevanju ukrepov, vključenih v že sprejeti izvedbeni sklep Sveta, in razlago skupnega prispevka iz teh ukrepov ter drugih dopolnilnih ali spremljevalnih nacionalno financiranih ukrepov in ukrepov, ki jih financira Unija, k ciljem REPowerEU.

(13)

Poglavja REPowerEU bi morala med drugim prispevati k povečanju deleža energije iz trajnostnih in obnovljivih virov v mešanici energijskih virov ter k odpravljanju ozkih grl v energetski infrastrukturi. Kar zadeva infrastrukturo za zemeljski plin, bi morale reforme in naložbe iz poglavij REPowerEU za diverzifikacijo oskrbe in njen odmik od Rusije temeljiti na potrebah, ki so trenutno opredeljene v oceni, ki jo je izvedla in sprejela Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za plin, ustanovljena v duhu solidarnosti, kar zadeva zanesljivost oskrbe, in upoštevati strateške potrebe zadevne države članice glede energetske varnosti in okrepljene ukrepe za pripravljenost, vključno s shranjevanjem energije, sprejete za prilagoditev novim geopolitičnim grožnjam, ne da bi pri tem spodkopavali dolgoročni prispevek k zelenemu prehodu.

(14)

Dodati bi bilo treba ustrezno ocenjevalno merilo, ki bi Komisiji služilo kot podlaga za ocenjevanje reform in naložb iz poglavij REPowerEU, in s katerim bi se zagotovilo, da so te reforme in naložbe primerne za doseganje specifičnih ciljev REPowerEU. Na podlagi tega novega merila za ocenjevanje bi bilo treba zahtevati oceno A, da bi Komisija lahko pozitivno ocenila zadevni načrt za okrevanje in odpornost.

(15)

Zgolj naložbe v infrastrukturo in tehnologije ne zadostujejo za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv glede na obstoječe pomanjkanje delovne sile in njene strokovne usposobljenosti. Tozadevno se sredstva že lahko namenijo tudi za preusposabljanje in izpopolnjevanje ljudi, da bi delovno silo dodatno opremili z zelenimi znanji in spretnostmi, ter za raziskave in razvoj inovativnih rešitev, povezanih z zelenim prehodom. Države članice se spodbuja, naj še naprej vlagajo v preusposabljanje in izpopolnjevanje, zlasti za zelena znanja in spretnosti ter s tem povezana digitalna znanja in spretnosti ter tehnologije, da bi zagotovile, da med zelenim prehodom nihče ne bo zaostajal. Kadar država članica v poglavje REPowerEU vključi ukrepe, povezane s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem ljudi, bi morala Komisija preučiti, ali taki ukrepi znatno prispevajo k podpiranju prekvalifikacije delovne sile v smeri zelenih znanj in spretnosti ter s tem povezanih digitalnih znanj in spretnosti.

(16)

Glede na gospodarske in socialne posledice trenutne energetske krize, v kateri vztrajno visoke in nestanovitne cene energije še poslabšujejo posledice krize zaradi COVID-19, saj še dodatno finančno obremenjujejo potrošnike, zlasti najranljivejše, vključno z gospodinjstvi z nizkimi dohodki, in ranljiva podjetja, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, ter ob priznavanju načel evropskega stebra socialnih pravic, bi bilo treba omogočiti, da se v poglavja REPowerEU vključijo ukrepi, ki z dolgoročnimi reformami in naložbami pripomorejo k strukturnemu reševanju problemov energetske revščine. Z reformami in naložbami, ki so namenjene odpravljanju energetske revščine, bi morali zagotoviti višjo raven finančne podpore za sisteme energijske učinkovitosti, tudi prek namenskih finančnih instrumentov, za politike čiste energije in sheme za zmanjšanje povpraševanja po energiji za tista gospodinjstva in podjetja, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, ki se soočajo z resnimi težavami zaradi visokih računov za energijo.

(17)

Ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po energiji, ki jih sprejmejo države članice, bi morali spodbujati naložbe v prihranke energije.

(18)

Uporaba nove ureditve poglavij REPowerEU ne bi smela posegati v druge pravne zahteve iz Uredbe (EU) 2021/241, razen če je določeno drugače.

(19)

Načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, bi moral prispevati k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnih delov izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, vključno s priporočili za posamezne države, sprejetih v okviru cikla evropskega semestra 2022, ki se med drugim nanašajo na energetske izzive, s katerimi se soočajo države članice.

(20)

Za učinkovit prehod na zeleno energijo in zmanjšanje energetske odvisnosti so potrebne znatne digitalne naložbe. Glede na Uredbo (EU) 2021/241 bi morale države članice pojasniti, kako naj bi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost, vključno s tistimi iz poglavja REPowerEU, prispevali k digitalnemu prehodu in obravnavanju izzivov, ki iz njega izhajajo, ter ali se pri tem upošteva znesek, ki prispeva k digitalnemu cilju na podlagi metodologije digitalnega označevanja. Vendar se zaradi nujnosti in pomembnosti energetskih izzivov, s katerimi se sooča Unija, reforme in naložbe iz poglavja REPowerEU ne bi smele upoštevati pri izračunu skupne dodelitve v okviru načrta za izpolnjevanje zahteve glede digitalnega cilja iz Uredbe (EU) 2021/241. Kljub temu bi si morale države članice prizadevati, da v poglavja REPowerEU v največji možni meri vključijo ukrepe, ki prispevajo k digitalnemu cilju na podlagi metodologije digitalnega označevanja.

(21)

Dolgotrajni upravni postopki so nekatere od glavnih ovir za uvajanje obnovljive energije. Med temi ovirami so zapletenost veljavnih pravil za izbiro lokacije in upravna dovoljenja za projekte, zapletenost in trajanje presoje vpliva projektov na okolje, težave s priključitvijo na omrežje in kadrovske omejitve organov za izdajo dovoljenj ali operaterjev omrežij. Za zagotovitev, da Unija doseže svoje energetske in podnebne cilje, sta potrebni nadaljnja poenostavitev in pospešitev upravnih postopkov izdajanja dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov in povezano infrastrukturo energetskega omrežja. Državam članicam so bila v okviru evropskega semestra 2022 dana priporočila za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov. Kot je bilo napovedano v sporočilu Komisije z dne 18. maja 2022 z naslovom „Načrt REPowerEU“, je Komisija predlagala spremembo Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (9) o energiji iz obnovljivih virov, da bi se vzpostavil hitrejši postopek izdaje dovoljenj za energijo iz obnovljivih virov. Poleg tega so bila z Uredbo Sveta (EU) 2022/2577 (10) o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov, uvedena začasna pravila o izrednih razmerah.

(22)

Na podlagi člena 18(4), točka (q), Uredbe (EU) 2021/241 bi morale države članice predložiti povzetek posvetovalnega postopka, izvedenega v skladu z nacionalnimi pravnimi okviri, z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki, ki jih zadeva izvajanje njihovih načrtov za okrevanje in odpornost. To posvetovanje bi bilo treba dopolniti, da bi obravnavali reforme in naložbe, ki jih je treba vključiti v morebitno poglavje REPowerEU, na način, ki deležnikom omogoča dovolj časa za odziv, hkrati pa zagotavlja, da zadevna država članica hitro finalizira poglavje REPowerEU. V posodobljenem povzetku bi bilo treba določiti deležnike, s katerimi so bila opravljena posvetovanja, pojasniti izid dopolnilnega posvetovanja in opisati, kako so bili prispevki, prejeti od deležnikov, upoštevani v poglavjih REPowerEU.

(23)

Uporaba načela, da se ne škoduje bistveno v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (11) (v nadaljnjem besedilu: načelo, da se ne škoduje bistveno), je ključna za zagotovitev, da se reforme in naložbe, sprejete v okviru okrevanja po krizi zaradi COVID-19, izvajajo trajnostno. Še naprej bi se moralo uporabljati za reforme in naložbe, ki jih podpira Mehanizem, z eno ciljno usmerjeno izjemo za zaščito neposrednih pomislekov EU glede energetske varnosti. Glede na cilj diverzifikacije oskrbe z energijo in njen odmik od ruskih dobaviteljev bi morale biti reforme in naložbe iz poglavij REPowerEU, ki so potrebne za izboljšanje energetske infrastrukture in objektov, da bi zadovoljili takojšnje potrebe po zanesljivosti oskrbe s plinom, upravičene do finančne podpore v okviru Mehanizma, tudi če ne izpolnjujejo načela, da se ne škoduje bistveno. Naftna infrastruktura in objekti so praviloma izključeni iz poglavja REPowerEU. Z odstopanjem od tega lahko država članica, za katero je do začetka veljavnosti te uredbe o spremembi veljalo izredno začasno odstopanje iz člena 3m(4) Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 (12), do začetka veljavnosti te uredbe o spremembah zaradi njene posebne odvisnosti od surove nafte in geografskega položaja v poglavje REPowerEU vključi naftno infrastrukturo in objekte, potrebne za zadovoljitev takojšnjih potreb po zanesljivosti oskrbe.

Komisija bi morala oceniti, ali so ukrepi, s katerimi naj bi obravnavali takojšnje potrebe po zanesljivi oskrbi z energijo, upravičeni do odstopanja od načela, da se ne škoduje bistveno. Za namene te ocene bi morala Komisija med drugim upoštevati tveganje učinkov vezanosti in nerazpoložljivost čistejših, tehnološko in ekonomsko izvedljivih alternativ, ki bi se lahko uvedle v primerljivem časovnem okviru. Ta ocena bi morala biti sorazmerna ob upoštevanju nujnosti doseganja ciljev REPowerEU. V primeru dvoma bi Komisija morala imeti možnost od držav članic zahtevati, da predložijo ustrezne informacije v podporo oceni. Oceno čistejših alternativ bi bilo treba opraviti v razumnih mejah.

(24)

Vsi ukrepi iz načrtov za okrevanje in odpornost bi se morali izvajati v skladu z veljavnim pravnim redom Unije in nacionalnim pravnim redom na področju okolja, zlasti v zvezi s presojo vplivov na okolje in varstvom narave. Pri ukrepih, za katere velja odstopanje od načela, da se ne škoduje bistveno, bi si morale države članice zadovoljivo prizadevati za omejitev morebitne škode za okoljske cilje v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, kadar je to izvedljivo, in za ublažitev škode z drugimi ukrepi, vključno z ukrepi iz poglavij REPowerEU.

(25)

Poglavja REPowerEU bi morala biti skladna z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti držav članic ter podnebnimi cilji Unije iz Uredbe (EU) 2021/1119.

(26)

Ob upoštevanju evropskega zelenega dogovora kot evropske strategije za trajnostno rast ter pomena obvladovanja podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, Mehanizem prispeva k vključevanju podnebnih ukrepov in okoljske trajnostnosti ter k doseganju splošnega cilja, da 30 % proračunskih odhodkov Unije podpira podnebne cilje. V ta namen bi morali ukrepi, ki jih podpira Mehanizem in so vključeni v načrte za okrevanje in odpornost držav članic, prispevati k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo, in bi morali zagotavljati znesek, ki predstavlja vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost ter vsaj 37 % skupnih ocenjenih stroškov ukrepov iz poglavja REPowerEU na podlagi metodologije za spremljanje podnebnih ukrepov iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241. Navedeno metodologijo bi bilo treba ustrezno uporabiti za ukrepe, ki jih ni mogoče neposredno dodeliti področju intervencije iz navedene priloge. Če se zadevna država članica in Komisija strinjata, bi moralo biti mogoče povečati koeficiente za podporo za podnebne cilje za posamezne naložbe na 40% ali 100 %, kot je pojasnjeno v načrtu za okrevanje in odpornost, da se upoštevajo spremljevalni reformni ukrepi, ki zanesljivo povečujejo njihov vpliv na podnebne cilje. V ta namen bi moralo biti mogoče povečati koeficiente za podporo za podnebne cilje do skupnega zneska 3 % dodeljenih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost za posamezne naložbe. Mehanizem bi moral podpirati dejavnosti, pri katerih so v celoti upoštevani podnebni in okoljski standardi ter prednostne naloge Unije in načelo, da se ne škoduje bistveno.

(27)

Države članice bi morale, kadar je ustrezno, v poglavja REPowerEU vključiti ukrepe s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom, kot je ugotovljeno v Komisijini najnovejši oceni potreb, in ki bi med drugim prispevali k ustvarjanju evropske dodane vrednosti. Prav tako bi bilo treba upoštevati, da bi ukrepi, ki se izvajajo v eni državi članici, lahko imeli učinke prelivanja v drugih državah članicah. Komisija bi morala čim prej olajšati sodelovanje med državami članicami, da bi oblikovali ukrepe s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom, ki se vključijo v poglavja REPowerEU. Države članice bi si morale prizadevati, da bi ti ukrepi predstavljali znesek, ki predstavlja vsaj 30 % ocenjenih stroškov ukrepov iz poglavja REPowerEU. Poleg ukrepov s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom bi bilo treba kot ukrepe s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom obravnavati ukrepe na nacionalni ravni, ki prispevajo k zagotavljanju oskrbe z energijo v Uniji kot celoti v skladu s cilji REPowerEU, zlasti kar zadeva odpravo obstoječih ozkih grl v smislu prenosa, distribucije in shranjevanja energije, kot je bilo ugotovljeno v najnovejši oceni potreb, ki jo je pripravila Komisija, s čimer se povečuje potencial za čezmejne pretoke med državami članicami. Ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in povpraševanja po energiji bi bilo prav tako treba obravnavati kot ukrepe s pozitivnim čezmejnim učinkom, saj sproščajo dodatno zmogljivost ali oskrbo za druge države članice.

(28)

Dodati bi bilo treba ustrezno ocenjevalno merilo, ki bi Komisiji služilo kot podlaga za ocenjevanje čezmejne ali večdržavne razsežnosti ali učinka reform in naložb iz poglavij REPowerEU.

(29)

Zagotoviti bi bilo treba dodatne spodbude za države članice, da zaprosijo za podporo v obliki posojila, da bi zagotovili, da države članice izkoristijo razpoložljiva sredstva, obenem pa se upoštevajo načela enake obravnave, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti. V ta namen bi morale države članice najkasneje 30 dni po začetku veljavnosti te uredbe Komisiji čim bolj jasno sporočiti, ali nameravajo predložiti zahtevek za podporo v obliki posojila. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati pod enakimi pogoji in brez nepotrebnega odlašanja predstaviti pregled namer, ki so jih izrazile države članice, in predlagane nadaljnje ukrepe za razdelitev razpoložljivih sredstev. Sporočilo o nameri ne bi smelo posegati v možnost držav članic, da do 31. avgusta 2023 zaprosijo za podporo v obliki posojila v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2021/241, tudi v primeru zahtevkov nad 6,8 % njihovega bruto nacionalnega dohodka (BND), za katere veljajo ustrezni pogoji. To ne bi smelo posegati niti v možnost, da Komisija podpiše ustrezno posojilno pogodbo po sprejetju ustreznega izvedbenega sklepa Sveta.

(30)

Države članice se spodbuja, naj poglavja REPowerEU predložijo čim prej, po možnosti pa v dveh mesecih od začetka veljavnosti te uredbe o spremembi. Komisija bi morala v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) 2021/241 v dveh mesecih oceniti spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, ki ga predloži država članica, in pripraviti predlog izvedbenega sklepa Sveta. Glede na nujnost izzivov, s katerimi se soočajo države članice, bi si morala Komisija prizadevati, da brez nepotrebnega odlašanja zaključi oceno spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost.

(31)

Poleg tega bi bilo treba zagotoviti nove namenske vire financiranja, da bi spodbudili visoko raven ambicij za reforme in naložbe, ki jih je treba vključiti v poglavje REPowerEU.

(32)

Uredba Sveta (EU) 2022/1854 (13) uvaja začasni solidarnostni prispevek za podjetja Unije in stalne poslovne enote z dejavnostmi v sektorjih surove nafte, zemeljskega plina, premoga in rafinerij, ki se uporablja v vseh državah članicah. Države članice so pozvane, naj del prihodkov, ustvarjenih s tem začasnim prispevkom, uporabijo za financiranje ukrepov, ki se bodo izvajali na nacionalni ravni v skladu s cilji REPowerEU, da bi na usklajen način spodbujale sinergije in dopolnjevanja z reformami in naložbami v svojih poglavjih REPowerEU.

(33)

Unija mora zaradi trenutnih gospodarskih in geopolitičnih razmer mobilizirati razpoložljiva sredstva za hitro diverzifikacijo oskrbe z energijo v Uniji in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv pred letom 2030. V zvezi s tem bi morala Direktiva 2003/87/ES omogočiti izjemno monetizacijo s prodajo na dražbi dela pravic iz sklada za inovacije in pravic, dodeljenih državam članicam, razen pravic, porazdeljenih za namene solidarnosti, rasti in medsebojnih povezav, ter bi morala usmeriti prihodke v reforme in naložbe, ki prispevajo k ciljem REPowerEU, v okviru Mehanizma. Prednostno bi bilo treba zagotoviti tudi prodajo pravic iz sklada za inovacije in pravic dodeljenih državam članicam na dražbi. Del pravic iz rezerve za stabilnost trga, ki bi bil sicer razveljavljen, bi bilo treba uporabiti za dopolnitev sklada za inovacije.

(34)

V okviru nujnega posredovanja Unije za obravnavo visokih cen energije, ki so posledica vpliva vojne agresije Rusije proti Ukrajini, bi morali ciljno usmerjeni izredni začasni ukrepi v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020 iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) s prožno uporabo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada od 1. februarja 2022 pomagati malim in srednjim podjetjem (MSP), ki jih je še posebej prizadelo zvišanje cen energije, in ranljivim gospodinjstvom, da pokrijejo nastale in plačane stroške energije. Taka podpora je popolnoma v skladu s cilji REPowerEU.

(35)

ESRR bi bilo treba izjemoma uporabiti zlasti za zagotavljanje podpore obratnemu kapitalu MSP, ki jih je še posebej prizadelo zvišanje cen energije. Podpora MSP, ki jih je še posebej prizadelo zvišanje cen energije, bi morala biti sorazmerna in v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči. Poleg tega bi bilo treba ESS izjemoma uporabiti za zagotavljanje podpore ranljivim gospodinjstvom, kot so opredeljena v nacionalnih predpisih, da bi jim pomagali kriti stroške porabe energije, tudi če ni ukrepov za povečanje zaposljivosti ljudi, ki prejemajo podporo, tj. aktivni ukrepi. To so izredni ukrepi, ki so nujno potrebni za reševanje energetske krize, ki je posledica vpliva vojne agresije Rusije proti Ukrajini. Zagotavljajo, da imajo ljudje, ki prejemajo podporo, dostop do bistvenih storitev, s čimer prispevajo tudi k potrebni skrbi za zdravo življenje za udeležbo na trgu dela. Podpora se lahko zagotovi izmenično iz ESRR, ESS in Kohezijskega sklada. Poleg ESS bi bilo treba omogočiti, da se za podporo ukrepov za ohranjanje delovnih mest s shemami skrajšanega delovnega časa in enakovrednimi shemami, vključno s podporo samozaposlenim, uporabita tudi ESRR in Kohezijski sklad. Namen takih shem je zaščititi zaposlene in samozaposlene pred tveganjem brezposelnosti. Sredstva, ki so dodeljena takim shemam, se morajo uporabiti izključno za podporo delavcem in samozaposlenim. Podpora, ki jo Unija nameni za take sheme skrajšanega delovnega časa in enakovredne sheme, bi morala biti časovno omejena. Za te tri vrste podpore bi bilo treba omogočiti, da se uporabijo tudi sredstva REACT-EU iz člena 92a Uredbe (EU) št. 1303/2013, da bi okrepili stalna prizadevanja držav članic za odporno okrevanje njihovih gospodarstev po krizi zaradi COVID-19.

(36)

S posebnimi ureditvami načrtovanja programov bi bilo treba omogočiti, da se sredstva načrtujejo izključno v okviru namenskih prednostnih osi in prispevajo k posebnim prednostnim naložbam. Da bi državam članicam zagotovili znatno podporo pri njihovih prizadevanjih za zajezitev posledic energetske krize, bi morale biti države članice izjemoma upravičene do 100 % stopnje sofinanciranja, ki se uporablja za namenske prednostne osi operativnih programov, ki zagotavljajo izključno to podporo do konca programskega obdobja 2014–2020. Ti omejeni in ciljno usmerjeni ukrepi bi morali dopolnjevati strukturne posege v okviru kohezijske politike, ki podpirajo proizvodnjo čiste energije in spodbujanje energijske učinkovitosti. Da bi se upoštevale proračunske omejitve Unije, bi bilo treba plačila Komisije za take operacije v okviru namenskih prednostnih nalog v letu 2023 omejiti na 5 000 000 000 EUR.

(37)

Da se državam članicam in regijam zagotovi zadostna prožnost pri obravnavanju novo nastajajočih izzivov, bi morala Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (15), državam članicam omogočiti, da zaprosijo za do 7,5 % sredstev iz ESRR, Evropskega socialnega sklada plus in Kohezijskega sklada za prispevanje k ciljem REPowerEU. Omogočiti bi bilo treba, da ti skladi zagotavljajo podporo k ciljem REPowerEU, kadar ta podpora spada na področje uporabe zadevnega sklada, prispeva k njegovim specifičnim ciljem in je skladna z določbami iz Uredbe (EU) 2021/1060 in ustrezne uredbe za posamezen sklad, vključno z načelom, da se ne škoduje bistveno.

(38)

Države članice bi morale imeti možnost, da prerazporedijo vsa svoja okvirno dodeljena sredstva ali del teh sredstev iz rezerve za prilagoditev na brexit v Mehanizem. Kriza zaradi COVID-19, ki jo je še otežila grožnja energetski varnosti Unije, je zaostrila negativne posledice izstopa Združenega kraljestva iz Unije v državah članicah, vključno z njihovimi regijami in lokalnimi skupnostmi, ter sektorjih, zlasti tistih, ki jih je izstop najhuje prizadel. Ukrepi, ki se financirajo iz rezerve za prilagoditev na brexit, ter reforme in naložbe, ki se financirajo iz Mehanizma, imajo lahko podobne namene in podobno vsebino. Temeljni cilj rezerve za prilagoditev na brexit in tudi Mehanizma je ublažitev negativnih učinkov na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. V tem okviru so reforme in naložbe v okviru Mehanizma namenjene predvsem odpravljanju gospodarskih posledic pandemije, lahko pa prispevajo tudi k odpravljanju nepredvidenih in negativnih posledic v državah članicah in sektorjih, ki jih je brexit najbolj prizadel. Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil v okviru rezerve za prilagoditev na brexit in Mehanizma se vpišejo nad zgornje meje večletnega finančnega okvira. V primeru tega scenarija in ob upoštevanju motenj na svetovnem energetskem trgu, ki jih povzročajo novejši geopolitični dogodki, je primerno, da se državam članicam zagotovi prožnost tako, da se dovolijo prerazporeditve iz rezerve za prilagoditev na brexit v Mehanizem, ki bodo omogočale uresničevanje ciljev obeh instrumentov in navsezadnje pripomogle k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.

(39)

Izplačila dodatnega financiranja državam članicam, ki vključijo poglavje REPowerEU v svoj načrt za okrevanje in odpornost, bi se morala izvrševati v skladu s pravili Mehanizma do konca leta 2026.

(40)

Zahteva, predložena v načrtu za okrevanje in odpornost, za namensko financiranje, vključno z dodelitvijo iz prodaje na dražbi pravic sistema za trgovanje z emisijami na podlagi Direktive 2003/87/ES, prerazporeditvami sredstev iz ESRR, Evropskega socialnega sklada plus ali Kohezijskega sklada, ki jih ureja člen 26 Uredbe (EU) 2021/1060, in prerazporeditvami sredstev iz rezerve za prilagoditev na brexit za ukrepe, vključene v poglavje REPowerEU, bi morala odražati večjo finančno potrebo, povezano z reformami in naložbami, vključenimi v navedeno poglavje.

(41)

Da bi zagotovili, da se finančna podpora v začetni fazi nameni za boljši odziv na trenutno energetsko krizo, bi bilo treba omogočiti, da se na zahtevo države članice, ki se predloži skupaj s poglavjem REPowerEU v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, znesek dodatnih sredstev, potreben za financiranje ukrepov iz poglavja REPowerEU, izplača v obliki dveh plačil predhodnega financiranja.

Komisija bi morala, kolikor je to mogoče, prvo plačilo predhodnega financiranja izvesti v dveh mesecih po sprejetju pravne obveznosti za namene Uredbe (EU) 2021/241, drugo plačilo predhodnega financiranja pa v 12 mesecih od začetka veljavnosti izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU. Ta plačila bi morala biti odvisna od razpoložljivih sredstev, zlasti razpoložljivosti sredstev z računa NextGenerationEU, sredstev, odobrenih v letnem proračunu Unije, in prihodkov od prodaje pravic sistema za trgovanje z emisijami na dražbi na podlagi Direktive 2003/87/ES in dejanske predhodne prerazporeditve sredstev v okviru programov deljenega upravljanja, če se to zahteva.

(42)

Zaradi usklajenosti z zgornjimi mejami plačil iz večletnega finančnega okvira bi bilo treba določiti zgornjo mejo za plačila, ki ustrezajo predhodnemu financiranju, in sicer za zneske, prerazporejene na podlagi Uredbe (EU) 2021/1060.

(43)

Komisija bi morala spremljati izvajanje reform in naložb iz poglavja REPowerEU ter njihov prispevek k ciljem REPowerEU in zagotoviti informacije v zvezi s tem, zlasti z izmenjavami med dialogom o okrevanju in odpornosti, s poročanjem v preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti ter prek posebnega oddelka v letnem poročilu, ki se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

(44)

Nedavni geopolitični dogodki so znatno vplivali na cene energije, hrane in gradbenega materiala, povzročili pa so tudi pomanjkanje v svetovnih dobavnih verigah, kar je povečalo inflacijo in ustvarilo nove izzive, vključno s tveganjem energetske revščine in višjimi življenjskimi stroški. Morda bo potreben odziv na te izzive. Ta razvoj dogodkov bi lahko neposredno vplival na zmogljivost za izvajanje ukrepov iz načrtov za okrevanje in odpornost. Če lahko države članice dokažejo, da zaradi takega razvoja določen mejnik ali cilj v celoti ali delno ni več dosegljiv, se je na take razmere mogoče sklicevati kot na objektivne okoliščine na podlagi Uredbe (EU) 2021/241. Če lahko države članice dokažejo, da je doseganje določenega mejnika ali cilja v nasprotju z doseganjem ciljev REPowerEU, se je na take razmere mogoče sklicevati kot na objektivne okoliščine na podlagi navedene uredbe. Poleg tega nobena zahteva za spremembe ne bi smela spodkopavati splošnega izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost, vključno s prizadevanji držav članic na področju reform in naložb.

(45)

Uredbe (EU) 2021/241, (EU) št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1755 ter Direktivo 2003/87/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(46)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –