EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32012R0286

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 286/2012 z dne 27. januarja 2012 o spremembi Priloge I ter prilog VIII in IX k Uredbi (EU) št. 1007/2011 Evropskega Parlamenta in Sveta o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov zaradi vključitve imen novih tekstilnih vlaken oziroma prilagajanja tehničnemu napredku Besedilo velja za EGP

UL L 95, 31.3.2012, str. 1–6 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 15 zvezek 024 str. 71 - 76

Pravni status dokumenta V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2012/286/oj

31.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 95/1


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 286/2012

z dne 27. januarja 2012

o spremembi Priloge I ter prilog VIII in IX k Uredbi (EU) št. 1007/2011 Evropskega Parlamenta in Sveta o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov zaradi vključitve imen novih tekstilnih vlaken oziroma prilagajanja tehničnemu napredku

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1007/2011 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov ter razveljavitvi Direktive Sveta 73/44/EGS in direktiv 96/73/ES in 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) ter zlasti člena 21 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 1007/2011 določa pravila, ki urejajo etiketiranje ali označevanje izdelkov glede vsebnosti tekstilnih vlaken zaradi zagotavljanja varstva interesov potrošnika. Razpoložljivost tekstilnih izdelkov na trgu Unije se lahko omogoči le, če ti izpolnjujejo določbe navedene uredbe.

(2)

Uredba (EU) št. 1007/2011 zahteva, da je na etiketi navedena surovinska sestava tekstilnih izdelkov, z analizami pa je treba nadzorovati skladnost navedenih izdelkov z navedbami na etiketi.

(3)

Zaradi prilagoditve Uredbe (EU) št. 1007/2011 tehničnemu napredku je treba polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna dodati na sezname imen vlaken iz prilog I in IX k navedeni uredbi.

(4)

Priloga VIII k Uredbi (EU) št. 1007/2011 določa enotne metode za kvantitativno analizo dvokomponentnih tekstilnih mešanic vlaken.

(5)

Zato je treba določiti enotne preskusne metode za polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna.

(6)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/73/ES (2), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2011/74/EU (3), in Direktiva 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2011/73/EU (5), vsebuje ime tekstilnega vlakna „polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna“. Ker Uredba (EU) št. 1007/2011 od 8. maja 2012 razveljavlja direktivi 96/73/ES in 2008/121/ES, je treba vključiti navedeno ime vlakna v Uredbo (EU) št. 1007/2011 z veljavnostjo od navedenega datuma.

(7)

Uredbo (EU) št. 1007/2011 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloge I, VIII in IX k Uredbi (EU) št. 1007/2011 se spremenijo, kot je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 8. maja 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. januarja 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 272, 18.10.2011, str. 1.

(2)  UL L 32, 3.2.1997, str. 1.

(3)  UL L 198, 30.7.2011, str. 32.

(4)  UL L 19, 23.1.2009, str. 29.

(5)  UL L 198, 30.7.2011, str. 30.


PRILOGA

Priloge I, VIII in IX k Uredbi (EU) št. 1007/2011 se spremenijo:

1.

Prilogi I se doda naslednja vrstica 49:

„49.

Polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna

dvokomponentna vlakna, sestavljena iz 10–25 mas. % poliamidnih fibrilov, vgrajenih v polipropilensko matrico.“

2.

Poglavje 2 Priloge VIII se spremeni:

(a)

Zbirna razpredelnica se nadomesti z naslednjim:

Zbirna razpredelnica

Metoda

Področje uporabe (1)

Reagent

Topna komponenta

Netopna komponenta

1.

acetat

nekatera druga vlakna

aceton

2.

nekatera proteinska vlakna

nekatera druga vlakna

hipoklorit

3.

viskoza, bakro ali nekatere vrste modalnih vlaken

nekatera druga vlakna

mravljična kislina in cinkov klorid

4.

poliamid ali najlon

nekatera druga vlakna

mravljična kislina, 80 % m/m

5.

acetat

nekatera druga vlakna

benzil alkohol

6.

triacetat ali polilaktid

nekatera druga vlakna

diklorometan

7.

nekatera celulozna vlakna

nekatera druga vlakna

žveplova kislina, 75 % m/m

8.

akril, nekatera modakrilna vlakna ali nekatera klorovlakna

nekatera druga vlakna

dimetilformamid

9.

nekatera klorovlakna

nekatera druga vlakna

ogljikov disulfid/aceton v razmerju 55,5/44,5 % v/v

10.

acetat

nekatera druga vlakna

ledocetna kislina

11.

svila, poliamid ali najlon

nekatera druga vlakna

žveplova kislina, 75 % m/m

12.

juta

nekatera vlakna živalskega izvora

metoda z določanjem vsebnosti dušika

13.

polipropilen

nekatera druga vlakna

ksilen

14.

nekatera vlakna

nekatera druga vlakna

metoda z uporabo koncentrirane žveplove kisline

15.

klorovlakna, nekatera modakrilna vlakna, nekateri elastani, acetati, triacetati

nekatera druga vlakna

cikloheksanon

16.

melamin

nekatera druga vlakna

vroča mravljična kislina 90 % m/m

(b)

Točka 1.2 metode št. 1 se nadomesti z naslednjim:

„2.

volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), lanom (7), pravo konopljo (8), juto (9), abako (10), alfo (11), kokosom (12), žuko ali brnistro (13), ramijo (14), sisalom (15), bakro vlakni (21), modalom (22), proteinskimi vlakni (23), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).

Ta metoda nikakor ni uporabna za acetatna vlakna, ki so bila površinsko dezacetilirana.“

(c)

Točka 1.2 metode št. 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

bombažem (5), bakro vlakni (21), viskozo (25), akrilom (26), klorovlakni (27), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), elastanom (43), steklenimi vlakni (44), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).

Če so prisotna različna proteinska vlakna, se z metodo določi njihova skupna količina, ne pa količina posameznih vrst vlaken.“

(d)

Metoda št. 3 se spremeni:

(i)

Naslov se nadomesti z naslednjim:

VISKOZA, BAKRO ALI NEKATERA MODALNA VLAKNA IN NEKATERA DRUGA VLAKNA

(Metoda z uporabo mravljične kisline in cinkovega klorida)“

(ii)

Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

bombažem (5), polipropilenom (37), elastolefinom (46) in melaminom (47).

Če se ugotovi prisotnost modalnega vlakna, je treba izvesti predhodni preskus, da se ugotovi, ali je to vlakno topno v reagentu.

Ta metoda se ne uporablja za mešanice z bombažem, ki je bil v tehnološki predelavi opazno kemično poškodovan, prav tako se ne uporablja v primerih, ko se zaradi prisotnosti sredstev za vrhunsko plemenitenje, ki jih ni mogoče v celoti odstraniti, viskozna ali bakrova vlakna postala nepopolno topna.“

(iii)

Točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV

Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za bombaž, za katerega se uporablja vrednost ‚d‘ = 1,02, in za melamin, za katerega se uporablja vrednost ‚d‘ = 1,01.“

(e)

Metoda št. 5 se spremeni:

(i)

Naslov se nadomesti z naslednjim:

ACETAT IN NEKATERA DRUGA VLAKNA

(Metoda z uporabo benzilalkohola)“

(ii)

Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

triacetatom (24), polipropilenom (37), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).“

(f)

Metoda št. 6 se spremeni:

(i)

Naslov se nadomesti z naslednjim:

TRIACETAT ALI POLILAKTID IN NEKATERA DRUGA VLAKNA

(Metoda z uporabo diklorometana)“

(ii)

Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro vlakni (21), modalom (22), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), steklenimi vlakni (44), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).

Opomba

Triacetatna vlakna, ki so bila delno hidrolizirana s posebno obdelavo, niso več popolno topna v reagentu. V tem primeru se ta metoda uporablja.“

(g)

Metoda št. 7 se spremeni:

(i)

Naslov se nadomesti z naslednjim:

NEKATERA CELULOZNA VLAKNA IN NEKATERA DRUGA VLAKNA

(Metoda z uporabo žveplove kisline koncentracije 75 % m/m)“

(ii)

Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

poliestrom (35), polipropilenom (37), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).“

(iii)

Točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV

Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna, kjer je vrednost ‚d‘ 1,01.“

(h)

Točka 1.2 metode št. 8 se nadomesti z naslednjim:

„2.

volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro vlakni (21), modalom (22), viskozo (25), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), elastomultiestrom (45), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).

Metoda je uporabna tudi za akrilna vlakna in nekatera modakrilna vlakna, ki so barvana s kovinsko kompleksnimi barvili, vendar ne za vlakna, barvana s kromirnimi barvili.“

(i)

Točka 1.2 metode št. 9 se nadomesti z naslednjim:

„2.

volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), svilo (4), bombažem (5), bakro vlakni (21), modalom (22), viskozo (25), akrilom (26), poliamidom ali najlonom (30), poliestrom (35), polipropilenom (37), steklenimi vlakni (44), elastomultiestrom (45), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).

Kadar vsebnost volne ali svile v mešanici presega 25 %, se uporabi metoda št. 2.

Kadar vsebnost poliamida ali najlona v mešanici presega 25 %, se uporabi metoda št. 4.“

(j)

Metoda št. 10 se spremeni:

(i)

Naslov se nadomesti z naslednjim:

ACETAT IN NEKATERA DRUGA VLAKNA

(Metoda z uporabo ledocetne kisline)“

(ii)

Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

določenimi klorovlakni (27), in sicer polivinilkloridnimi vlakni, bodisi kloriranimi ali nekloriranimi, polipropilenom (37) elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).“

(k)

Metoda št. 11 se spremeni:

(i)

Naslov se nadomesti z naslednjim:

SVILA ALI POLIAMID IN NEKATERA DRUGA VLAKNA

(Metoda z uporabo žveplove kisline koncentracije 75 % m/m)“

(ii)

Točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   PODROČJE UPORABE

Ta metoda je po odstranitvi nevlaknate snovi uporabna za dvokomponentne mešanice:

1.

svile (4) ali poliamida ali najlona (30)

z

2.

volno (1), živalskimi dlakami (2 in 3), polipropilenom (37), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).“

(iii)

Točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   NAČIN

Svilena oziroma poliamidna ali najlonska vlakna raztopimo iz znane suhe mase mešanice z žveplovo kislino koncentracije 75 % m/m (2).

Preostanek se zbere, izpere, posuši in stehta; maso ostanka, po potrebi korigirano, izrazimo kot odstotek suhe mase mešanice. Odstotek suhih svilenih vlaken oziroma suhih poliamidnih ali najlonskih vlaken izračunamo iz razlike.

(iv)

Točka 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   PRESKUSNI POSTOPEK

Izvede se postopek, opisan v splošnih navodilih, in nadaljujte, kot sledi:

Primerku, vstavljenemu v erlenmajerico s prostornino najmanj 200 ml, se prilije 100 ml žveplove kisline koncentracije 75 % na gram preskušanca. Erlenmajerica se nato zamaši, dobro pretrese in pusti stati 30 minut pri sobni temperaturi. Po 30 minutah se jo ponovno pretrese in pusti stati nadaljnjih 30 minut. Preden se preostanek iz erlenmajerice prenese v predhodno stehtan filtrirni lonček, se erlenmajerica z vsebino še zadnjič dobro pretrese. Vsa preostala vlakna se iz erlenmajerice izperejo z žveplovo kislino koncentracije 75 %. Ostanek v lončku se izpere s 50 ml razredčene žveplove kisline, nato s 50 ml vode in nazadnje s 50 ml razredčene raztopine amoniaka. Pri vsakem izpiranju naj bodo vlakna v stiku s tekočino približno 10 minut, nato se tekočina odsesa. Preostanek vlaken se nazadnje izpere še z vodo, pri čemer naj bodo vlakna v stiku z vodo približno 30 minut. Na koncu se tekočina presesa iz filtrirnega lončka, filtrirni lonček pa z vsebino posuši, ohladi in stehta.

V primeru dvokomponentnih mešanic poliamidnih vlaken s polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni se po filtriranju vlaken skozi stehtani filtrirni lonček in pred izvedbo opisanega postopka izpiranja ostanek v filtrirnem lončku izpere dvakrat, vsakič s 50 ml žveplove kisline v koncentraciji 75 %.“

(v)

Točki 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5.   IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV

Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za volno, za katero je ‚d‘ = 0,985, za polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna, za katera je ‚d‘ = 1,005, in za melamin, za katera je ‚d‘ = 1,01.

6.   TOČNOST

V homogenih mešanicah tekstilnih vlaken znaša interval zaupanja ± 1 za dobljene rezultate pri 95-odstotnem statističnem zaupanju, razen za dvokomponentne mešanice poliamidnih vlaken in polipropilen/poliamidnih dvokomponentnih vlaken, za katere znaša interval zaupanja ± 2.“

(l)

Metoda št. 14 se spremeni:

(i)

Naslov se nadomesti z naslednjim:

NEKATERA VLAKNA IN NEKATERA DRUGA VLAKNA

(Metoda z uporabo koncentrirane žveplove kisline)“

(ii)

Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

klorovlakni (27) na osnovi homopolimerov vinilklorida, bodisi naknadno klorirana ali neklorirana, polipropilenom (37), elastolefinom (46), melaminom (47) in polipropilen/poliamidnimi dvokomponentnimi vlakni (49).

Zadevna modakrilna vlakna so tista, ki dajo bistro raztopino, ko jih potopimo v koncentrirano žveplovo kislino (relativne gostote 1,84 pri temperaturi 20 °C).

Ta metoda se lahko uporablja namesto metod št. 8 in št. 9.“

(iii)

Točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   NAČIN

Vse sestavine, razen klorovlaken, polipropilena, elastolefina, melamina ali polipropilen/poliamidnih dvokomponentnih vlaken (tj. vlakna iz odstavka 1.1), se raztopijo iz mešanice znane suhe mase s koncentrirano žveplovo kislino (relativna gostota pri temperaturi 20 °C je 1,84). Preostanek, ki ga sestavljajo klorovlakna, polipropilen, elastolefin, melamin ali polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna, se zbere, izpere, posuši in stehta; maso ostanka, po potrebi korigirano, izrazimo kot odstotek suhe mase mešanice. Odstotek druge komponente izračunamo iz razlike.“

(iv)

Točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   IZRAČUN IN PRIKAZ REZULTATOV

Rezultati se izračunajo, kot je opisano v splošnih navodilih. Vrednost ‚d‘ je 1,00, razen za melamin in polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna, kjer je vrednost ‚d‘ 1,01.“

(m)

Metoda št. 16 se spremeni:

(i)

Naslov se nadomesti z naslednjim:

MELAMIN IN NEKATERA DRUGA VLAKNA

(Metoda z uporabo vroče mravljične kisline)“

(ii)

Točka 1.2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

bombažem (5), aramidom (31) in polipropilenom (37).“

3.

Prilogi IX se doda naslednja vrstica 49:

„49.

Polipropilen/poliamidna dvokomponentna vlakna

1,00.“


(1)  Podroben seznam vlaken pod vsako metodo.“

(2)  Nekatere naravne svile, kot je groba svila, niso popolnoma topne v žveplovi kislini koncentracije 75 % m/m.“


Na vrh