(1)

Uredba (EU) št. 576/2013 določa zahteve v zvezi z zdravjem živali, ki se uporabljajo pri netrgovskih premikih hišnih živali, vključno s pticami iz dela B Priloge I k Uredbi (hišne ptice), in določa, da se lahko z delegiranimi akti sprejmejo preventivni zdravstveni ukrepi za varovanje zdravja živali in javnega zdravja pred boleznimi ali okužbami, ki bi se lahko zaradi netrgovskih premikov hišnih ptic z ozemlja ali iz tretje države razširile v državo članico.

(2)

Uredba (EU) št. 576/2013 določa tudi, da preventivni zdravstveni ukrepi temeljijo na ustreznih, zanesljivih in preverjenih znanstvenih informacijah ter se uporabljajo sorazmerno s tveganjem, ki ga širjenje navedenih bolezni ali okužb s čezmejnimi premiki hišnih ptic pomeni za javno zdravje ali zdravje živali.

(3)

Zaradi enostavnosti in preglednosti pravil Unije ter da bi se olajšala njihova uporaba in preprečilo podvajanje pravil, bi bilo treba pravila za netrgovske premike hišnih ptic z ozemlja ali iz tretje države v državo članico določiti v enem samem aktu in ne v več ločenih aktih, ki se sklicujejo drug na drugega. Ta pristop je tudi v skladu s sedanjim pristopom na področju zakonodaje Unije o zdravju živali, kot je tisti iz Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (2), s katerim se podpira racionalizacija pravil Unije, da se olajša njihova uporaba in zmanjša upravno breme.

(4)

Aviarna influenca je nalezljiva virusna bolezen ptic, ki lahko negativno vpliva na zdravje živali in javno zdravje. Natančneje, okužba domače perutnine z virusi aviarne influence povzroča dve glavni obliki navedene bolezni, ki se ločita po virulenci. Nizkopatogena oblika na splošno povzroča samo blage simptome, medtem ko visokopatogena oblika povzroča visoko smrtnost pri večini vrst perutnine. Navedena bolezen lahko zato resno vpliva na donosnost perutninske reje. Poleg tega aviarna influenca prizadene predvsem ptice, vendar se lahko z njo v nekaterih okoliščinah okužijo tudi ljudje, čeprav je tveganje na splošno zelo majhno.

(5)

Po prvem pojavu primera visokopatogene aviarne influence (HPAI) podtipa H5N1 leta 2005 pri ptici v ujetništvu, ki je bila vnesena v Unijo, so bili z Odločbo Komisije 2005/759/ES (3) določeni zaščitni ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja virusa visokopatogene aviarne influence s premiki hišnih ptic v spremstvu njihovih lastnikov v Unijo. Odločba 2005/759/ES je bila zaradi stalnih tveganj za zdravje živali, ki so jih pomenili taki premiki, razveljavljena in nadomeščena z Odločbo Komisije 2007/25/ES (4). Odločba 2007/25/ES je bila nato spremenjena zaradi spremenjenega epidemiološkega stanja v Uniji, njen datum uporabe pa je bil večkrat podaljšan, nazadnje z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2020/2107 (5). Odločba 2007/25/ES bo prenehala veljati 31. decembra 2021.

(6)

Ker se je globalno tveganje za aviarno influenco v zadnjih letih povečalo in se v bližnji prihodnosti ne pričakuje izboljšanje epidemiološkega stanja, je primerno, da se v okviru Uredbe (EU) št. 576/2013 določijo stalni zaščitni ukrepi za zagotovitev, da se z netrgovskimi premiki hišnih ptic v Unijo ne tvegata vnos in širjenje virusa aviarne influence.

(7)

Nekatera ozemlja in tretje države za netrgovske premike hišnih ptic na svoje ozemlje uporabljajo pravila o zdravju živali, enakovredna pravilom iz te uredbe. Zato se lahko za netrgovske premike hišnih ptic z navedenih ozemelj in iz navedenih tretjih držav v Unijo šteje, da pomenijo minimalno tveganje za zdravje živali v Uniji, pravila za netrgovske premike hišnih ptic iz te uredbe pa se ne bi smela uporabljati za netrgovske premike hišnih ptic s teh določenih ozemelj in iz teh določenih tretjih držav v Unijo.

(8)

Da trgovski premiki ptic v Unijo ne bi bili goljufivo prikazani kot netrgovski premiki, bi moralo biti število hišnih ptic, ki lahko med posameznim netrgovskim premikom spremljajo svojega lastnika ali pooblaščeno osebo, omejeno na največ pet hišnih ptic. Ker večje število ptic predstavlja večje tveganje za vnos in širjenje virusa aviarne influence, se premiki več kot petih hišnih ptic v Unijo ne bi smeli šteti za posamezen netrgovski premik hišnih ptic, taki premiki pa ne bi smeli spadati na področje uporabe pravil iz tega akta. Namesto tega bi se morali taki premiki še naprej izvajati v skladu z zahtevami iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/692 (6) za vstop ptic v ujetništvu v Unijo, zanje pa bi moral veljati tudi uradni nadzor na mejnih kontrolnih točkah, kakor je določeno v Uredbi (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(9)

Poleg tega bi morala biti v tem aktu za zagotovitev povezave med hišno ptico in ustreznim identifikacijskim dokumentom določena pravila v zvezi z načini prepoznavanja hišnih ptic, katerih premik se bo opravil z ozemlja ali iz tretje države v državo članico.

(10)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v svojem znanstvenem mnenju o aviarni influenci, prvič objavljenem 16. oktobra 2017 (8), menila, da zahteve v zvezi z zdravjem živali iz Odločbe 2007/25/ES učinkovito zmanjšujejo tveganja za vnos virusa aviarne influence v Unijo z netrgovskimi premiki hišnih ptic z ozemelj ali iz tretjih držav v države članice. Zato bi bilo treba zahteve v zvezi z zdravjem živali iz navedene odločbe uporabiti kot podlago za zahteve iz te uredbe.

(11)

S preventivnimi zdravstvenimi ukrepi za netrgovske premike hišnih ptic v Unijo bi bilo treba za njihov vstop določiti več možnosti zahtev, vključno z izolacijo, in sicer pred takimi netrgovskimi premiki ali v namembnem kraju, pa tudi testiranje za podtipa H5 in H7 virusa visokopatogene aviarne influence ter cepljenje proti podtipoma H5 in H7 virusa visokopatogene aviarne influence pred premikom.

(12)

Vendar bi bilo treba možnost izolacije pred netrgovskim premikom v Unijo dovoliti le za hišne ptice, ki izvirajo z ozemelj ali iz tretjih držav, ocenjenih glede aviarne influence in drugih bolezni, pomembnih za ptičje vrste. Zato bi morala biti ta možnost omejena na tretje države ali ozemlja, navedene v tabeli v delu 1 Priloge V, Priloge XIV ali Priloge XIX k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/404 (9), s katerih je dovoljen vstop perutnine in zarodnega materiala perutnine, svežega mesa perutnine in pernate divjadi ali jajc in jajčnih proizvodov v Unijo.

(13)

Kar zadeva možnost izolacije hišnih ptic v namembnem kraju, bi se to smelo izvajati le v obratu, v katerem se lahko zagotovi zdravstveni status živali. Zato bi bilo treba zahtevati, da se hišne ptice v okviru te možnosti namestijo v karantenski obrat, odobren v skladu s členom 14 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2035 (10).

(14)

Za nadaljnje zmanjšanje tveganj širjenja virusa aviarne influence v Unijo z netrgovinskimi premiki hišnih ptic z ozemelj ali iz tretjih držav bi bilo treba po vstopu navedenih hišnih ptic v Unijo za ustrezno obdobje prepovedati njihov vnos na predstave, sejme, razstave ali druge prireditve za ptice. Zato bi bilo treba zahtevati, da se dajo hišne ptice v navedenem obdobju v izolacijo pod uradnim nadzorom v skladu z uradnim nadzorom iz člena 35(1)(b) Uredbe (EU) št. 576/2013.

(15)

Skladnost z zahtevami iz te uredbe bi moral potrditi uradni veterinar ozemlja ali tretje države odpreme ali pooblaščeni veterinar, nato pa potrditi pristojni organ ozemlja ali tretje države odpreme, in sicer v skladu z veterinarskim spričevalom iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/1938 (11), ki se bo uporabljala skupaj s pravili iz te uredbe.

(16)

Da bi se izognili pravni praznini v pravilih za netrgovske premike hišnih ptic z ozemelj ali iz tretjih držav v državo članico, bi se morala ta uredba začeti uporabljati od 1. januarja 2022, saj pravila iz te uredbe nadomeščajo številna pravila, ki so trenutno določena v Odločbi 2007/25/ES, ki se uporablja do 31. decembra 2021 –