1.   Identifikacijski sistem za kmetijske parcele iz člena 68 Uredbe (EU) 2021/2116 deluje na ravni referenčnih parcel in vključuje informacije, ki omogočajo izmenjavo podatkov s sistemom za geoprostorske vloge za pomoč iz člena 69 navedene uredbe ter sistemom za spremljanje površin iz člena 70 navedene uredbe.

2.   Izraz „referenčna parcela“ v tej uredbi pomeni geografsko razmejeno površino, ki ohranja enotno identifikacijo, kakor je zavedena v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele iz člena 68 Uredbe (EU) 2021/2116. Referenčna parcela vsebuje enoto zemljišča, ki predstavlja kmetijsko površino, kot je opredeljena v členu 4(3) Uredbe (EU) 2021/2115. Referenčna parcela po potrebi vsebuje tudi nekmetijske površine, ki jih države članice štejejo za upravičene do prejemanja podpore za intervencije na osnovi površin iz člena 65(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2116.

3.   Referenčne parcele služijo kot podlaga za podporo upravičencem pri predložitvi geoprostorskih vlog za intervencije na osnovi površin iz člena 65(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2116.

4.   Države članice referenčne parcele razmejijo tako, da zagotovijo, da je vsaka parcela dolgoročno stabilna in merljiva ter da omogoča enotno in nedvoumno lokalizacijo vsake letno prijavljene kmetijske parcele in enote zemljišča nekmetijskih površin, ki jih države članice štejejo za upravičene do prejemanja podpore za intervencije na osnovi površin iz člena 65(2) in (3) Uredbe (EU) 2021/2116.

5.   Države članice zagotovijo posodobitev informacij za vse referenčne parcele v identifikacijskem sistemu vsaj enkrat na tri leta. Poleg tega države članice vsako leto upoštevajo vse informacije, ki so na voljo iz sistema za geoprostorske vloge, sistema za spremljanje površin ali katerega koli drugega zanesljivega vira.

6.   Države članice zagotovijo, da identifikacijski sistem za kmetijske parcele vsebuje potrebne informacije za pridobivanje podatkov, pomembnih za pravilno poročanje o kazalnikih iz člena 66(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

7.   Države članice v identifikacijskem sistemu za vsako referenčno parcelo vsaj:

8.   Za intervencije v povezavi z gozdarstvom iz členov 70 in 72 Uredbe (EU) 2021/2115 lahko države članice vzpostavijo ustrezne nadomestne sisteme za enotno identifikacijo zemljišč, ki so upravičena do podpore, kadar ta zemljišča pokriva gozd.

9.   Geografski informacijski sistem deluje na podlagi nacionalnega referenčnega koordinatnega sistema, kakor je opredeljen v Direktivi 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9), ki omogoča standardizirano merjenje in enotno identifikacijo kmetijskih parcel po vsej zadevni državi članici. Če se uporabljajo različni referenčni koordinatni sistemi, so medsebojno izključujoči in vsak od njih zagotavlja doslednost med podatki, ki se nanašajo na isto lokacijo.

1.   Države članice letno izvedejo oceno kakovosti iz člena 68(3) Uredbe (EU) 2021/2116 za namene osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost. Ocena kakovosti zajema naslednje elemente:

Države članice zagotovijo tudi, da se vsi zahtevki za posodobitev identifikacijskega sistema za kmetijske parcele izvedejo tako, da je mogoče izslediti, ali izhajajo iz sistema za spremljanje površin, ukrepa upravičenca ali iz katerega koli drugega vira.

2.   Države članice oceno iz odstavka 1 izvedejo na podlagi vzorca referenčnih parcel. Uporabljajo podatke, ki jim omogočijo oceniti dejanske razmere na terenu.

3.   Če rezultati ocene kakovosti razkrijejo pomanjkljivosti, država članica predlaga ustrezne popravne ukrepe.

1.   Z letno oceno kakovosti iz člena 69(6) Uredbe (EU) 2021/2116 se ocenita zanesljivost informacij v geoprostorski vlogi in pravilnost informacij, uporabljenih za poročanje o kazalnikih iz člena 7 Uredbe (EU) 2021/2115. S to oceno kakovosti se zlasti ocenijo popolnost in pravilnost informacij, predhodno vnesenih v geoprostorsko vlogo, popolnost in pravilnost usmerjevalnih opozoril upravičencem med postopkom prijave ter sledljivost vseh sprememb, evidentiranih v geoprostorskih vlogah po njihovi predložitvi.

2.   Ocena kakovosti zajema naslednje:

3.   Ocena kakovosti iz odstavka 2, točke (a), (c) in (d), se izvede s testiranjem informacijskih tehnologij in ponovnim izvajanjem prijavnega postopka na reprezentativnem vzorcu vlog za pomoč.

4.   Za preverjanje iz odstavka 2, točka (b), se ocena kakovosti izvede z obiski na kraju samem ali analizo posnetkov v istem koledarskem letu in vsaj enake kakovosti, kot se zahteva za oceno kakovosti iz člena 68(3) Uredbe (EU) 2021/2116. To preverjanje se izvede z merjenjem površine, prijavljene za intervencijo na vzorcu, izbranem za oceno kakovosti sistema za spremljanje površin iz člena 5 te uredbe.

5.   Države članice zagotovijo, da so vse intervencije na osnovi površin, ki jih upravlja integrirani sistem, vključene v vzorce iz odstavkov 3 in 4 ter preverjene v postopku ocenjevanja kakovosti.

6.   Če rezultati ocene kakovosti razkrijejo pomanjkljivosti, država članica predlaga ustrezne popravne ukrepe.

1.   Z letno oceno kakovosti iz člena 70(2) Uredbe (EU) 2021/2116 se oceni zanesljivost izvajanja sistema za spremljanje površin, zagotovi diagnostične informacije o virih nepravilnih odločitev na ravni intervencij in pogojev za upravičenost, zlasti pa se oceni pravilnost informacij, zagotovljenih za namene poročanja o kazalnikih iz člena 7 Uredbe (EU) 2021/2115.

2.   Ocena kakovosti se izvede z obiski na kraju samem ali analizo posnetkov v istem koledarskem letu in, kadar je ustrezno, vsaj enake kakovosti, kot se zahteva za oceno kakovosti iz člena 68(3) Uredbe (EU) 2021/2116. Obiski na kraju samem se lahko opravijo kadar koli med letom in v največji možni meri zajemajo vse pogoje za upravičenost, ki so relevantni za posameznega upravičenca med istim obiskom. Posnetki, ki jih države članice uporabljajo za oceno kakovosti, lahko zagotovijo prepričljive in zanesljive rezultate glede na dejansko stanje na terenu. Kadar države članice uporabljajo geografsko označene fotografije za opazovanje, sledenje in ocenjevanje kmetijskih dejavnosti kot podatke, ki imajo vsaj enako vrednost kot podatki satelitov Sentinel programa Copernicus, lahko države članice izvedejo oceno kakovosti odločitev, sprejetih na podlagi geografsko označenih fotografij, z neavtomatizirano analizo geografsko označenih fotografij, če te dajo prepričljive in zanesljive rezultate.

3.   Na ravni intervencij ocena kakovosti vključuje:

4.   Pri pripravi poročil, ki jih je treba predložiti do 15. februarja 2025 oziroma 15. februarja 2027, je treba med drugim preveriti, ali so bili vsi pogoji za upravičenost intervencij na osnovi površin, ki se štejejo za nadzorljive, predmet sistema za spremljanje površin v letih 2024 oziroma 2026. Po oceni rezultatov teh poročil bodo morda potrebni popravni ukrepi.

5.   Ocena kakovosti se izvede s preverjanjem vseh pogojev za upravičenost vseh intervencij, za katere je bila vložena vloga, na reprezentativnem vzorcu parcel.

6.   Zaradi poenostavitve in glede na to, da vzorec ocene kakovosti sistema za spremljanje površin zagotavlja ustrezno raven zagotovila glede izpolnjevanja pogojev za upravičenost na intervencijo, se lahko država članica odloči, da ocene kakovosti iz členov 4 in 5 te uredbe upošteva v zvezi z obveznostjo vzpostavitve sistema kontrol iz člena 72 Uredbe (EU) 2021/2116.

7.   Države članice zagotovijo, da so vse intervencije na osnovi površin, ki jih upravlja integrirani sistem, vključene v vzorec parcel in preverjene v postopku ocenjevanja kakovosti, ne glede na možnost postopne vzpostavitve sistema za spremljanje površin iz člena 70(1) Uredbe (EU) 2021/2116.

8.   Če rezultati količinskih opredelitev iz odstavka 3, točki (a) in (b), razkrijejo pomanjkljivosti, država članica predlaga ustrezne popravne ukrepe.

9.   Popravni ukrepi za pogoje za upravičenost, ki se ne spremljajo ali njihovo spremljanje ni dalo jasnih rezultatov, lahko vključujejo izvedbo obiskov na kraju samem. Kadar so na podlagi rezultatov ocene kakovosti za zadevno koledarsko leto potrebni popravni ukrepi, bo morda treba v poročilo o oceni kakovosti za naslednje leto vključiti dodatne podrobnosti v zvezi s pomanjkljivostmi, ki jih je treba odpraviti.

1.   Za ugotavljanje ponavljanja neskladnosti se upoštevajo neskladnosti s pravili navzkrižne skladnosti, določenimi v skladu z Delegirano uredbo (EU) št. 640/2014.

2.   „Obseg“ neskladnosti se ugotovi zlasti ob upoštevanju, ali ima neskladnost daljnosežne posledice ali pa je omejena na samo kmetijo.

3.   „Resnost“ neskladnosti je odvisna zlasti od pomembnosti posledic neskladnosti ob upoštevanju ciljev zadevne zahteve ali standarda.

4.   Ali je neskladnost „stalna“, je odvisno zlasti od trajanja učinka ali možnosti za odpravo teh učinkov na primeren način.

5.   Za namene tega poglavja se neskladnosti štejejo za „ugotovljene“, če so zaznane pri kakršni koli vrsti kontrol, izvedenih v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116, ali kadar je bil na neskladnost na kakršen koli drug način opozorjen pristojni kontrolni organ ali, kadar je to primerno, plačilna agencija.

1.   Upravna sankcija iz člena 84(1) Uredbe (EU) 2021/2116 se naloži le, če se neskladnost ugotovi v treh zaporednih koledarskih letih, izračunanih vključno od leta, v katerem je prišlo do neskladnosti.

2.   Kadar se ista neskladnost pojavlja neprekinjeno v več koledarskih letih, se upravna sankcija uporabi za vsako koledarsko leto, v katerem je prišlo do neskladnosti. Izračun upravnih sankcij temelji na plačilih, ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačilo, ki jih je upravičenec vložil ali jih bo vložil v koledarskih letih, v katerih je prišlo do neskladnosti.

3.   Kadar v koledarskem letu odkritja neskladnosti upravičenec ne predloži vloge za pomoč ali upravna sankcija presega skupni znesek plačil, ki so ali bodo upravičencu odobrena v zvezi z vlogami za pomoč, ki jih je upravičenec predložil ali jih bo predložil v koledarskem letu ugotovitve, se upravna sankcija izterja v skladu s členom 30 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/128 (10).

1.   Za ugotovljene nenamerne neskladnosti se lahko plačilna agencija na podlagi ocene neskladnosti, ki jo zagotovi pristojni kontrolni organ, ob upoštevanju meril iz člena 85(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 odloči, da odstotek iz člena 85(2) navedene uredbe zmanjša na do 1 %.

2.   Kadar ima ugotovljena nenamerna neskladnost resne posledice za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve ali predstavlja neposredno tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, se lahko plačilna agencija na podlagi ocene neskladnosti, ki jo zagotovi pristojni kontrolni organ, ob upoštevanju meril iz člena 85(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 odloči, da odstotek iz člena 85(5) navedene uredbe poveča na do 10 %.

3.   Kadar se ugotovljena nenamerna neskladnost z isto zahtevo ali standardom nadaljuje v treh zaporednih koledarskih letih, se odstotek zmanjšanja iz člena 85(6), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 uporabi le, če je bil upravičenec obveščen o prejšnji ugotovljeni neskladnosti. Kadar se ista neskladnost s strani upravičenca še nadaljuje brez upravičenega razloga, se šteje za primer namerne neskladnosti.

4.   Kadar ugotovljena neskladnost nima posledic ali so njene posledice zanemarljive za doseganje cilja zadevnega standarda ali zahteve in se ne naloži upravna sankcija v skladu s členom 85(3), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116, se neskladnost ne upošteva pri ugotavljanju ponovitve ali nadaljevanja neskladnosti.

5.   Kadar država članica za odkrivanje primerov neskladnosti uporablja sistem za spremljanje površin iz člena 66(1), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2116, je lahko zmanjšanje, ki se naloži zaradi ugotovljenih nenamernih neskladnosti, nižje od zmanjšanja iz odstavka 1 tega člena, vendar mora znašati vsaj 0,5 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in podpore iz člena 83(1), točke (a), (b) in (c), navedene uredbe.

1.   Kadar ugotovljena neskladnost s standardom pomeni tudi neskladnost z zahtevo, se neskladnost šteje za eno samo neskladnost. Za namen izračuna zmanjšanj se neskladnost šteje za del področja pogojenosti zahteve.

2.   Če je v istem koledarskem letu prišlo do več ugotovljenih nenamernih neskladnosti, ki se niso ponavljale, se postopek za določitev zmanjšanja uporabi posamično za vsako neskladnost, dobljeni odstotki pa se seštejejo. Vendar skupno zmanjšanje ne presega:

3.   Če je v istem koledarskem letu prišlo do več ugotovljenih nenamernih neskladnosti, ki so se ponavljale, se postopek za določitev zmanjšanja uporabi posamično za vsako neskladnost, dobljeni odstotki zmanjšanj pa se seštejejo. Vendar zmanjšanje ne presega 20 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in podpore iz člena 83(1), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2116.

4.   Če je v istem koledarskem letu prišlo do več ugotovljenih namernih neskladnosti, se postopek za določitev zmanjšanja uporabi posamično za vsako neskladnost, dobljeni odstotki zmanjšanj pa se seštejejo. Vendar zmanjšanje ne presega 100 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in podpore iz člena 83(1), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2116.

5.   Če je v istem koledarskem letu prišlo do številnih primerov nenamernih, ponavljajočih se in namernih neskladnosti, se dobljeni odstotki zmanjšanj, in po potrebi po uporabi odstavkov 2, 3 in 4 tega člena, seštejejo. Vendar zmanjšanje ne presega 100 % skupnega zneska, ki izhaja iz plačil in podpore iz člena 83(1), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2116.