1.   Države članice vzpostavijo sistem preverjanja za določitev vsebnosti THC v sortah konoplje, ki jim omogoča uporabo metode za preverjanje sort konoplje in količinsko določitev vsebnosti THC v sortah konoplje iz Priloge I.

2.   Pristojni organ države članice vodi evidenco v zvezi z ugotovitvami glede vsebnosti THC. Taka evidenca za vsako sorto vključuje vsaj rezultate glede vsebnosti THC iz vsakega vzorca, izražene kot odstotek na dve decimalni mesti natančno, uporabljeni postopek, število opravljenih preizkusov, navedbo točke, na kateri je bil vzorec vzet, in ukrepe, sprejete na nacionalni ravni.

3.   Če povprečje vseh vzorcev zadevne sorte presega vsebnost THC iz člena 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115, države članice za zadevno sorto v naslednjem letu zahtevka uporabijo postopek B, opisan v Prilogi I k tej uredbi. Navedeni postopek se uporablja v naslednjih letih zahtevka, razen če so vsi rezultati analize zadevne sorte nižji od vsebnosti THC iz člena 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115.

4.   Če povprečje vseh vzorcev zadevne sorte že drugo leto presega vsebnost THC iz člena 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115, država članica Komisijo najpozneje do 15. januarja naslednjega leta zahtevka uradno obvesti o imenu zadevne sorte. Od zadevnega leta zahtevka pridelava zadevne sorte ni upravičena do neposrednih plačil v zadevni državi članici.

5.   Države članice zagotovijo, da so pridelovalci konoplje pravočasno obveščeni o imenih sort konoplje, ki niso upravičene do neposrednih plačil v skladu s členom 4(4), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2115 po uradnem obvestilu v skladu z odstavkom 4 tega člena, z objavo posredovane informacije najpozneje do roka za predložitev enotnega zahtevka.

1.   Odobritev medpanožne organizacije v smislu člena 39(1) Uredbe (EU) 2021/2115 podeli država članica, v kateri imajo sedež obrati za odzrnjevanje bombaža, za obdobje enega leta, ki se pravočasno začne pred setveno sezono navedenega leta, če organizacija izpolnjuje naslednja merila:

2.   Kadar se ugotovi, da odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje več meril za odobritev iz odstavka 1, država članica, ki je podelila odobritev, slednjo prekliče, razen če se neskladnost odpravi v roku, ki ga država članica določi v sklepu o preklicu. Pristojni organ odgovorne države članice medpanožno organizacijo vnaprej obvesti o svoji nameri za preklic odobritve, pri čemer navede tudi razloge za preklic. Medpanožni organizaciji omogoči predložitev pripomb v roku, določenem v uradnem obvestilu o načrtovanem preklicu.

Kmetje, ki so člani odobrene medpanožne organizacije, katere odobritev je preklicana v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, niso upravičeni do povečanja posebnega plačila za bombaž v skladu s členom 40(2) Uredbe (EU) 2021/2115.

1.   Kmet je član največ ene odobrene medpanožne organizacije iz člena 39(1) Uredbe (EU) 2021/2115.

2.   Kmet, ki je član odobrene medpanožne organizacije, dobavlja bombaž le obratu za odzrnjevanje bombaža, ki pripada isti organizaciji.

3.   Kmetje sodelujejo v odobreni medpanožni organizaciji na podlagi prostovoljnega članstva.

1.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, kot so predvidene v sektorju sadja in zelenjave, čebelarskem sektorju, vinskem sektorju, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, določijo, da:

Naložbe v opredmetena sredstva iz prvega pododstavka se izvedejo v prostorih upravičenca ali, kadar je ustrezno, v prostorih njegovih članov proizvajalcev ali njegovih odvisnih družb, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 31(7) te uredbe. V čebelarskem sektorju pa lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo tudi naložbe v opredmetena sredstva, ki se izvedejo zunaj prostorov upravičenca.

Kadar se naložba izvede na zemljišču, zakupljenem na podlagi posebnih nacionalnih predpisov o nepremičninah, zahteva o lastništvu upravičenca ne velja, če so sredstva v posesti upravičenca vsaj za obdobje, zahtevano v prvem pododstavku, točka (b).

2.   Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP določijo, da se lahko podpora za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s tistimi na podlagi zakupnih pogodb, financira v enkratnem znesku ali v obrokih, ki so bili, kadar je ustrezno, odobreni v operativnem programu ali, če so države članice tako določile, v zadevnih intervencijah.

Če je obdobje iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), za zadevno naložbo daljše od trajanja operativnega programa, države članice zagotovijo, da se lahko prenese v naslednji operativni program.

Kadar države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo podporo za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, s katerimi si prizadevajo uresničiti kmetijsko-okoljsko-podnebne cilje iz člena 46, točki (e) in (f), ter člena 57, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115, take naložbe izpolnjujejo enega ali več ciljev iz člena 12(1) te uredbe.

3.   Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP določijo podporo za naložbe v opredmetena sredstva, ki vključujejo sisteme za proizvodnjo energije, če količina proizvedene energije ne presega količine energije, ki se lahko letno porabi za običajne dejavnosti upravičenca.

4.   Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP določijo podporo za naložbe v namakanje, če:

5.   Podpora za naložbe v izboljšanje obstoječega namakalnega objekta ali elementa namakalne infrastrukture se lahko zagotovi pod naslednjimi pogoji:

Pogoji, določeni v prvem pododstavku, točki (a) in (b), se ne uporabljajo za naložbe v podporo izboljšavam obstoječega namakalnega objekta ali elementa namakalne infrastrukture v zvezi z izgradnjo vodnega zbiralnika ali uporabo predelane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda.

6.   Podpora za naložbe v namakanje, ki povzročijo neto povečanje namakanega območja in vplivajo na zadevno telo podzemnih ali površinskih voda, se lahko zagotovi pod naslednjimi pogoji:

7.   Podpora za naložbe v uporabo predelane vode kot alternativne oskrbe z vodo se lahko zagotovi pod pogojem, da je uporaba take vode skladna z Uredbo (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

8.   Podpora za naložbe v izgradnjo ali razširitev vodnega zbiralnika za namakanje se lahko zagotovi pod pogojem, da to ne povzroči znatnih negativnih vplivov na okolje.

9.   Države članice zagotovijo, da se finančna pomoč Unije izterja od upravičenca, če se v obdobju iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), pojavi ena od naslednjih okoliščin:

Če upravičenec ne izpolnjuje pogojev, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP na podlagi odstavkov 1 do 8 in prvega pododstavka tega odstavka, države članice zagotovijo izterjavo finančne pomoči Unije sorazmerno s trajanjem neskladnosti.

Države članice se lahko odločijo, da finančne pomoči Unije ne bodo izterjale, kadar proizvodna dejavnost upravičenca preneha zaradi stečaja, ki ni posledica goljufije.

Če član proizvajalec zapusti svojo organizacijo ali skupino proizvajalcev, države članice zagotovijo, da upravičenec naložbo ali njeno preostalo vrednost izterja in da se njena preostala vrednost prišteje k operativnemu skladu.

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah določijo, da upravičencu ni treba izterjati naložbe ali njene preostale vrednosti.

10.   V primeru zamenjave sredstev, v zvezi s katerimi je bila dodeljena podpora za naložbe, se preostala vrednost zamenjanih naložb:

Ne glede na prvi pododstavek države članice v svojih strateških načrtih SKP ne morejo preprosto določiti zamenjave naložb z enakimi sredstvi.

11.   Države članice ne določijo podpore za naložbe, ki so v njihovih strateških načrtih SKP določene kot intervencije, če se za navedene intervencije prejema podpora v skladu s členom 58(1), prvi pododstavek, točke (h) do (k), navedene uredbe.

1.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije, s katerimi se uresničujejo kmetijsko-okoljsko-podnebni cilji v sektorju sadja in zelenjave, čebelarskem sektorju, vinskem sektorju, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, v svojih strateških načrtih SKP določijo, da se z zajetimi intervencijami uresničuje eden od naslednjih ciljev:

Države članice zagotovijo, da upravičenci ob predložitvi predlaganega operativnega programa, intervencije ali spremembe takega programa ali intervencije v odobritev zagotovijo dokaze o pričakovanem pozitivnem prispevku k enemu ali več okoljskim ciljem.

2.   Intervencije iz odstavka 1 se izvedejo v prostorih upravičenca ali, kadar je ustrezno, v prostorih njegovih članov proizvajalcev ali v prostorih njegovih odvisnih družb, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 31(7) te uredbe. V čebelarskem sektorju pa lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo tudi, da se take intervencije izvajajo zunaj prostorov upravičenca. Pričakovana korist in dodatni vpliv intervencije v zvezi s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi cilji morata biti predhodno prikazana v specifikacijah projekta ali drugih tehničnih dokumentih, ki jih upravičenec predloži ob predložitvi operacije, operativnega programa ali spremembe takega programa ali operacije v odobritev, v njih pa so prikazani rezultati, ki bi se lahko dosegli z izvedbo intervencije.

3.   Pri določitvi odhodkov, ki se zajamejo, države članice upoštevajo dodatne nastale stroške in izpad dohodka zaradi izvedenih intervencij v zvezi s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi cilji ter določenimi ciljnimi vrednostmi.

4.   Države članice zagotovijo, da imajo upravičenci, ki izvajajo intervencije v zvezi s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi cilji, dostop do ustreznega znanja in informacij, potrebnih za izvajanje takih intervencij, ter da sta na voljo ustrezno usposabljanje za vse, ki to zahtevajo, in dostop do strokovnega znanja za pomoč kmetom, ki se zavežejo, da bodo spremenili svoje proizvodne sisteme.

5.   Države članice zagotovijo, da operativni programi vsebujejo revizijsko klavzulo za operacije, izvedene v okviru intervencij, povezanih s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi cilji v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, da bi se zagotovila njihova prilagoditev v primeru sprememb katerih koli ustreznih obveznih standardov, zahtev ali obveznosti.

1.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije za mentorstvo v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, v svojih strateških načrtih SKP določijo, da se z zajetimi intervencijami uresničuje eden od naslednjih ciljev:

2.   Ponudnik mentorstva je organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev. Ponudnik mentorstva ima koristi od podpore za intervencijo za mentorstvo.

3.   Prejemnik mentorstva je organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev oziroma posamezni proizvajalec, ki je ali ni član organizacije proizvajalcev, njenih združenj ali skupine proizvajalcev.

4.   Vsi upravičeni stroški, povezani z dejavnostjo mentorstva, se plačajo ponudniku mentorstva, ki to intervencijo vključi v svoj operativni program.

5.   Intervencije za mentorstvo se ne oddajajo v zunanje izvajanje.

1.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije za vzajemne sklade v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, določijo izvedbene pogoje v zvezi z upravnimi stroški vzpostavitve, polnjenja in, kadar je ustrezno, ponovnega polnjenja vzajemnih skladov.

2.   Upravičeni odhodki za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, zajemajo finančno pomoč Unije in tudi prispevek upravičenca. Znesek upravičenih odhodkov ne presega 20 %, 16 % oziroma 8 % prispevka upravičenca v kapital vzajemnega sklada v prvem, drugem oziroma tretjem letu njegovega delovanja.

3.   Upravičenec lahko prejme podporo za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov v sektorju sadja in zelenjave, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, le enkrat in le v prvih treh letih delovanja vzajemnega sklada.

Kadar upravičenec predloži vlogo za to podporo šele v drugem ali tretjem letu delovanja vzajemnih skladov, znaša podpora 16 % oziroma 8 % prispevka upravičenca v kapital vzajemnega sklada v drugem oziroma tretjem letu njegovega delovanja.

4.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije za vzajemne sklade v vinskem sektorju iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (l), Uredbe (EU) 2021/2115, omejijo podporo Unije za upravne stroške vzpostavitve vzajemnih skladov v vinskem sektorju na:

Obdobje zagotavljanja podpore ni daljše od treh let.

1.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v sektorju sadja in zelenjave, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk, vinskem sektorju ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115 v obliki ponovne zasaditve sadovnjakov, nasadov oljk ali vinogradov po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov ali v primeru sadovnjakov in nasadov oljk zaradi prilagoditve podnebnim spremembam, zagotovijo, da upravičenci pri izvajanju teh intervencij ravnajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

2.   Odhodki za ponovno zasaditev sadovnjakov ali nasadov oljk ne presegajo 20 % skupnih odhodkov v okviru posameznega operativnega programa ali zadevne intervencije.

1.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v sektorju sadja in zelenjave, vinskem sektorju, sektorju hmelja, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ali v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115 v obliki „zelene trgatve“ za te sektorje in „opustitve spravila“ za te sektorje, razen za vinski sektor, države članice zagotovijo, da te intervencije dopolnjujejo običajne postopke gojenja in se od njih razlikujejo ter da se nanašajo na celotno pričakovano proizvodnjo zadevnega proizvoda na posamezni parceli.

„Zelena trgatev“ zajema spravilo vseh nezrelih netržnih proizvodov, ki pred zeleno trgatvijo niso bili poškodovani, na posameznem območju. „Opustitev spravila“ zajema končanje trenutnega proizvodnega cikla na zadevnem območju, pri čemer so proizvodi dobro razviti ter neoporečne, zadovoljive in tržne kakovosti.

2.   Države članice zagotovijo, da se intervencije za zeleno trgatev izvajajo v rastnih sezonah, preden proizvod doseže tržno fazo, in se ne izvajajo za proizvode, za katere se je običajno obiranje oziroma običajna trgatev že začela.

3.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo najdaljše roke v pridelovalni sezoni za uporabo intervencij za zeleno trgatev za vsak proizvod, za katerega veljajo take intervencije, ter druge pogoje za upravičenost zelene trgatve in opustitve spravila, vključno s sortami in kategorijami proizvodov, kadar je ustrezno.

4.   Države članice izključijo finančno nadomestilo za izvajanje intervencij za opustitev spravila, če se med običajnim proizvodnim ciklom na zadevnem območju ne pridobivajo več tržni proizvodi.

5.   Podpora za zeleno trgatev zajema samo proizvode, ki so fizično na polju in so dejansko obrani pred običajnim začetkom spravila. Za sektorje, ki niso vinski sektor, zneske nadomestil, ki vključujejo finančno pomoč Unije in prispevek organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev za zeleno trgatev in opustitev spravila, določi država članica kot izplačila na hektar na ravni, ki ustreza največ 90 % najvišje ravni podpore za umike s trga, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi, ki se uporablja za isti proizvod.

6.   Države članice določijo, da mora upravičenec pisno ali v elektronski obliki predhodno uradno obvestiti pristojne organe države članice o načrtovani zeleni trgatvi ali opustitvi spravila.

7.   Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo:

8.   Države članice zagotovijo, da:

1.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije za skupno skladiščenje iz člena 47(2), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115, določijo začasen umik proizvodov s trga v obdobju določenega tržnega pritiska in sprejmejo pravila za zagotovitev, da se proizvod skladišči v pogojih, ki ohranjajo njegovo običajno komercialno vrednost, in ob upoštevanju veljavnih sanitarnih pravil, za kar je odgovoren upravičenec. Za sveže proizvode s kratkim rokom uporabnosti države članice določijo, da je treba proizvod skladiščiti zamrznjen ali v predelani obliki. Proizvodi, za katere se v njihovem običajnem proizvodnem procesu zahteva določeno obdobje zorenja ali katerih vrednost se s takim procesom zorenja poveča, so upravičeni do skupnega skladiščenja šele potem, ko je obdobje zorenja v celoti dokončano.

2.   Države članice za vsak proizvod, za katerega je ta intervencija določena v njihovih strateških načrtih SKP, določijo najkrajše trajanje skladiščenja in največji znesek nadomestila na enoto proizvoda in na dan skladiščenja ter ustrezne pogoje skladiščenja. Največji znesek, ki se lahko financira iz operativnega sklada, ne presega vsote stroškov fizičnega skladiščenja zamrznjenih ali, kadar je ustrezno, predelanih proizvodov ter finančnih stroškov zaradi ustalitve vrednosti proizvoda pri trenutnih tržnih cenah. Največji znesek ne vključuje morebitnih stroškov zamrzovanja ali predelave ali morebitnega znižanja vrednosti proizvoda. Države članice določijo tudi postopke nadzora, vključno s pregledi na kraju samem, za zagotovitev, da proizvodi niso zamenjani, ter za zagotovitev upoštevanja pogojev in obdobja skladiščenja.

1.   V sektorjih iz člena 42 Uredbe (EU) 2021/2115 države članice določijo plačila podpore na podlagi dejanskih stroškov, nastalih upravičencu, podprtih z dokumenti, kot so računi, ki jih predložijo upravičenci za izvedbo intervencije, določene v njihovem strateškem načrtu SKP.

Vendar se lahko države članice odločijo, da bodo plačilo podpore določile na podlagi standardnih pavšalnih stopenj, lestvic stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov. Države članice ob določitvi navedenih pavšalnih stopenj, lestvic in pavšalnih zneskov upoštevajo regionalne ali lokalne posebnosti, njihov izračun pa utemeljijo na dokumentarnih dokazilih, iz katerih je razvidno, da izračun odraža tržno ceno operacij ali ukrepov, zajetih z zadevno intervencijo.

2.   V sektorju sadja in zelenjave države članice upoštevajo največje zneske odhodkov in stroške priprave, ki se lahko plačajo v zvezi z zadevnimi intervencijami, določenimi v njihovih strateških načrtih SKP, iz prilog V in VII.

3.   Kadar države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo plačilo podpore v obliki standardnih pavšalnih stopenj, lestvic stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov, se ti redno pregledujejo, da se upošteva indeksacija ali gospodarske spremembe.

4.   Kadar države članice uporabljajo pošteno, pravično in preverljivo metodo izračuna, določeno v skladu s členom 44(2), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115, hranijo vsa dokumentarna dokazila v zvezi z določitvijo standardnih pavšalnih stopenj, lestvic stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov in njihovim pregledom iz odstavka 3 tega člena.

5.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v vinskem sektorju v zvezi s prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov ter naložbami v opredmetena in neopredmetena sredstva, se uporabljajo naslednja pravila:

6.   Ta člen se ne uporablja za finančno pomoč Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva, ki se izvaja v skladu z omejitvami iz Priloge VIII, del II, oddelek D, k Uredbi (EU) št. 1308/2013.

1.   Vrste odhodkov, ki jih zajemajo vrste intervencij iz naslova III, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2115, ne nadomeščajo davka na dodano vrednost za upravičene odhodke, nastale upravičencu, razen če ni izterljiv na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV.

2.   Vrste odhodkov iz odstavka 1 ne vključujejo vrst odhodkov, navedenih v Prilogi II.

3.   Vrste odhodkov, navedene v Prilogi III, države članice štejejo za upravičene pri opredelitvi ustreznih intervencij in so lahko zajete v operativnih programih ali, če tako določijo države članice, v ustreznih intervencijah. Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP štejejo za upravičene druge vrste odhodkov, če niso navedene v Prilogi II.

4.   Države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo pogoje, pod katerimi se lahko za odhodke, povezane z intervencijami iz členov 11 in 12, šteje, da prispevajo k ciljem 15 % oziroma 2 % odhodkov v okviru operativnih programov iz člena 50(7), točki (a) in (c), Uredbe (EU) 2021/2115 in 5 % odhodkov v okviru intervencij iz člena 60(4) navedene uredbe. Taki pogoji zagotavljajo, da se s temi intervencijami dejansko uresničujejo povezani cilji iz členov 46 in 57 navedene uredbe za sektor sadja in zelenjave oziroma vinski sektor.

1.   Stroški osebja, nastali upravičencu, odvisnim družbam v smislu člena 31(7) ali – ob odobritvi države članice – zadrugi, ki je članica organizacije proizvajalcev, se štejejo za upravičene do podpore, če so nastali v zvezi s pripravo, izvajanjem ali spremljanjem posamezne podprte intervencije.

Taki stroški osebja med drugim vključujejo stroške osebja, ki ga je najel upravičenec, in stroške, ki ustrezajo deležu delovnih ur, ki jih je v izvajanje intervencije vložilo njegovo stalno osebje.

Države članice zagotovijo, da upravičenec predloži dokazno dokumentacijo s podrobnostmi o dejansko opravljenem delu v zvezi s posamezno intervencijo ter da se lahko vrednost s tem povezanih stroškov osebja neodvisno oceni in preveri. Vrednost stroškov osebja, povezana s posamezno intervencijo, ne presega stroškov, ki se običajno priznajo za enako vrsto storitve na zadevnem trgu.

Pri določanju stroškov osebja, povezanih z izvajanjem intervencije s strani stalnega osebja upravičenca, se lahko urna postavka, ki se uporablja, izračuna tako, da se zadnji evidentirani letni bruto stroški zaposlitve posameznih zaposlenih, ki so delali pri izvajanju operacije, delijo s 1 720 urami, ali sorazmerno v primeru zaposlenih s krajšim delovnim časom.

Za intervencije „promocija, komuniciranje in trženje“ ter „ukrepi komuniciranja“ iz člena 47(1), točka (f), in (2), točka (l), Uredbe (EU) 2021/2115 in za ukrepe medpanožnih organizacij ter promocijo in komuniciranje, ki se izvajajo v tretjih državah, iz člena 58(1), prvi pododstavek, točke (i), (j) in (k), navedene uredbe, odhodki, plačani za upravne stroške in stroške osebja, nastale neposredno upravičencu, ne presegajo 50 % skupnih stroškov intervencije.

2.   Upravni stroški, nastali upravičencu, odvisnim družbam v smislu člena 31(7) ali – ob odobritvi države članice – zadrugi, ki je članica organizacije proizvajalcev, se štejejo za upravičene do podpore, če so nastali v zvezi s pripravo, izvajanjem ali spremljanjem posamezne podprte intervencije.

Upravni stroški se štejejo za upravičene, če ne presegajo 4 % skupnih upravičenih stroškov izvedene intervencije.

Stroški zunanjih revizij se štejejo za upravičene do podpore, kadar take revizije izvaja neodvisen in usposobljen zunanji organ.

3.   Države članice lahko v svojih strateških načrtih SKP za sektor sadja in zelenjave, sektor hmelja, sektor oljčnega olja in namiznih oljk ali za druge sektorje iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115 določijo standardno pavšalno stopnjo za stroške osebja in upravne stroške v zvezi z upravljanjem operativnega sklada ali s pripravo, izvajanjem in spremljanjem operativnega programa v višini do največ 2 % odobrenega operativnega sklada, ki zajema finančno pomoč Unije in prispevek organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev.

1.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v obliki „umika s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene“ iz člena 47(2), točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, določijo stroške prevoza za brezplačno razdelitev vseh proizvodov, umaknjenih s trga v okviru operativnih programov, na podlagi lestvice stroškov na enoto, določene glede na razdaljo med krajem umika in krajem dostave za brezplačno razdelitev. Povrnejo se lahko le stroški prevoza za razdalje do 750 km.

2.   Stroški prevoza se povrnejo stranki, ki dejansko krije finančne stroške zadevnega prevoza. Plačilo se izvede po predložitvi dokazne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

3.   Za pripravo sadja in zelenjave, ki se umakneta s trga za brezplačno razdelitev v okviru operativnih programov, velja naslednje:

1.   Za vrsto intervencije „umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene“ iz člena 47(2), točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi s proizvodi iz Priloge V vsota stroškov prevoza in priprave proizvodov, umaknjenih s trga za brezplačno razdelitev iz člena 33 te uredbe, prištetih znesku podpore za umike s trga, ne presega povprečne tržne cene „franko organizacija proizvajalcev“ zadevnega proizvoda v preteklih treh letih, vključno s predelavo, kadar je ustrezno.

2.   Za vrsto intervencije „umik s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene“ iz člena 47(2), točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, ki se uporablja za vse proizvode, razen tistih iz Priloge V k tej uredbi, države članice določijo največje zneske podpore, ki vključujejo finančno pomoč Unije, nacionalni prispevek, kadar je ustrezno, in prispevek organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja proizvajalcev ali skupine proizvajalcev na ravni, ki ne presega 40 % povprečnih tržnih cen „franko organizacija proizvajalcev“ v preteklih petih letih v primeru brezplačne razdelitve, in na ravni, ki ne presega 30 % povprečnih tržnih cen „franko organizacija proizvajalcev“ v preteklih petih letih za namene, ki niso brezplačna razdelitev.

3.   Kadar je organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev za umaknjene proizvode prejela nadomestila od tretjih oseb, se podpora iz prvega pododstavka zmanjša za znesek, enak prejetemu nadomestilu. Da so zadevni proizvodi upravičeni do podpore, ne vstopijo znova na komercialni trg.

4.   Za delež umikov s trga katerega koli proizvoda, ki ni namenjen brezplačni razdelitvi, katere koli organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev v zadevnem letu velja, da:

Če informacije o obsegu tržne proizvodnje v enem ali več preteklih letih niso na voljo, se uporabi obseg tržne proizvodnje, za katerega je bila organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev priznana.

Vendar se pri deležu umikov s trga za brezplačno razdelitev ne upoštevajo umiki, ki se odstranijo na enega od načinov iz člena 52(6) Uredbe (EU) 2021/2115 ali za drug enakovreden namen, ki ga odobrijo države članice, kot je navedeno v členu 27(2) te uredbe.

5.   V zvezi s proizvodi, navedenimi v Prilogi V, podpora za umike s trga, ki jo sestavljata finančna pomoč Unije in prispevek organizacije proizvajalcev, ne presega zneskov iz navedene priloge.

V primerih, ko se s trga umakneta sadje in zelenjava, ki se odstranita z brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam, fundacijam in institucijam iz člena 52(6) Uredbe (EU) 2021/2115, finančna pomoč Unije pokriva zgolj plačila za odstranjene proizvode v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena, pri čemer so stroški priprave navedeni v členu 33 te uredbe.

1.   Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v obliki „umika s trga za brezplačno razdelitev ali druge namene“ v sektorju sadja in zelenjave, sektorju oljčnega olja in namiznih oljk ter v drugih sektorjih iz člena 42, točka (f), Uredbe (EU) 2021/2115, določijo dovoljene namene, za katere se uporabijo proizvodi, ki se umaknejo s trga, in zagotovijo, da umik s trga ali namen, za katerega se umaknjeni proizvodi uporabijo, ne povzroči negativnega vpliva na okolje ali fitosanitarnih posledic.

2.   Države članice lahko dobrodelnim organizacijam, fundacijam ali ustanovam iz člena 52(6), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115 na njihovo zahtevo dovolijo, da končne prejemnike proizvodov, umaknjenih s trga, zaprosijo za prispevek.

Kadar so zadevne dobrodelne organizacije, fundacije ali ustanove iz člena 52(6), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115 pridobile tako dovoljenje, vodijo računovodske evidence za zadevno operacijo.

Države članice lahko dovolijo, da upravičenci do brezplačne razdelitve predelovalcem proizvodov plačajo v blagu, če tako plačilo predstavlja le nadomestilo za stroške predelave in če je država članica, v kateri je plačilo izvedeno, sprejela pravila, ki zagotavljajo, da nameravajo predelane proizvode porabiti končni prejemniki iz drugega pododstavka.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da olajšajo stike in sodelovanje med organizacijami proizvajalcev ter dobrodelnimi organizacijami, fundacijami ali ustanovami iz člena 52(6), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115.

3.   Mogoča je razdelitev proizvodov, ki so bili umaknjeni s trga, industriji za predelavo v neživilske proizvode. Države članice sprejmejo podrobne določbe za zagotovitev, da za zadevne industrije znotraj Unije oziroma za uvožene proizvode ne prihaja do izkrivljanja konkurence in da umaknjeni proizvodi ne vstopijo ponovno na komercialni živilski trg. Alkohol, ki nastane pri destilaciji, se uporabi izključno za industrijske ali energetske namene.

1.   Prejemniki umaknjenih proizvodov za brezplačno razdelitev v sektorjih iz člena 42, točke (a), (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115 se obvežejo, da:

Države članice se lahko odločijo, da prejemnikom ni treba voditi evidenc ali računov iz prvega pododstavka, točka (b), če prejmejo količine, manjše od količin, ki jih kot največje določijo na podlagi evidentirane analize tveganja.

2.   Prejemniki umaknjenih proizvodov za namene, ki niso brezplačna razdelitev, se obvežejo, da:

1.   Proizvod, umaknjen s trga, ki ni namenjen brezplačni razdelitvi, v sektorjih iz člena 42, točke (a), (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115 je v skladu z ustreznim standardom in pravili za trženje zadevnega proizvoda iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, z izjemo pravil o predstavitvi in označevanju proizvodov.

Kadar sta sadje in zelenjava umaknjena v razsutem stanju, se upoštevajo minimalne zahteve za razred II, kot je opredeljeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 543/2011 (12).

Vendar je miniaturni proizvod iz sektorja sadja in zelenjave, kot je opredeljen v ustreznem standardu, v skladu z veljavnim tržnim standardom, vključno z določbami o predstavitvi in označevanju proizvodov.

2.   Če za posamezno sadje ali zelenjavo ni določen posebni tržni standard, se izpolnijo minimalne zahteve iz Priloge VI. Države članice lahko določijo dodatna pravila, ki dopolnjujejo te minimalne zahteve.

1.   Vrednost tržne proizvodnje se za organizacijo proizvajalcev, nadnacionalno organizacijo proizvajalcev ali skupino proizvajalcev v sektorjih iz člena 42, točke (a), (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115 izračuna na podlagi proizvodnje same organizacije proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev in njenih članov proizvajalcev, ki jo je dala na trg ta organizacija ali skupna, vključuje pa le proizvodnjo tistih proizvodov, za katere je organizacija proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev ali skupina proizvajalcev priznana. Vrednost tržne proizvodnje lahko vključuje proizvode, za katere ni treba, da ustrezajo tržnim standardom, če se ti standardi ne uporabljajo.

Vrednost tržne proizvodnje za združenje organizacij proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev se izračuna na podlagi proizvodnje, ki jo tržijo samo združenje organizacij proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev in organizacije proizvajalcev, ki so njegove članice, vključuje pa le proizvodnjo tistih proizvodov, za katere je združenje organizacij proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev priznano. Kadar pa so operativni programi odobreni za združenje organizacij proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev in ločeno za organizacije proizvajalcev, ki so njegove članice, se vrednost tržne proizvodnje, vključene v operativne programe članic, ne upošteva za izračun vrednosti tržne proizvodnje združenja.

Poleg tega lahko za sektorje, navedene v členu 42, točki (e) in (f), Uredbe (EU) 2021/2115, vrednost tržne proizvodnje vključuje tudi vrednost proizvodnje, zajete s pogodbami, ki jih je organizacija proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev sklenila v imenu svojih članov.

2.   Vrednost tržne proizvodnje se izračuna v fazi svežih proizvodov ali prve predelave, v kateri se proizvod običajno trži, oziroma v razsutem stanju, če se proizvodi lahko tržijo v razsutem stanju, ne vključuje pa stroškov nadaljnje predelave ali nadaljnje priprave ali vrednosti končnih predelanih proizvodov. Države članice v svojih strateških načrtih SKP navedejo, kako se vrednost tržne proizvodnje izračuna za vsak sektor.

Vrednost tržne proizvodnje sadja in zelenjave, namenjenih predelavi, ki so ju organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali njuni člani proizvajalci ali odvisne družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 7 tega člena, sami ali prek zunanjih izvajalcev predelali v enega od proizvodov predelanega sadja in zelenjave iz Priloge I, del X, k Uredbi (EU) št. 1308/2013 ali v kateri koli drug predelan proizvod, naveden v tem odstavku, se izračuna kot pavšalna stopnja v odstotkih fakturirane vrednosti navedenih predelanih proizvodov. Navedena pavšalna stopnja znaša:

3.   Države članice lahko upravičencu omogočijo, da vrednost stranskih proizvodov vključi v vrednost tržne proizvodnje.

4.   Vrednost tržne proizvodnje vključuje vrednost umikov s trga za brezplačno razdelitev. Vrednost umikov za brezplačno razdelitev se izračuna na podlagi povprečne cene proizvodov, ki jih organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev trži v zadevnem obdobju.

5.   V vrednost tržne proizvodnje se vključi le proizvodnja organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali njenih članov proizvajalcev, ki jo trži navedena organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev.

Proizvodnja proizvajalcev, ki so člani organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, ki jo trži druga organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev, ki jo je določila njihova lastna organizacija, se vključi v vrednost tržne proizvodnje organizacije, združenja ali skupine, ki je tržila proizvodnjo. Dvojno štetje je prepovedano.

6.   Razen kadar se uporablja odstavek 7, se tržna proizvodnja organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev fakturira na stopnji „franko organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev“, ki je pripravljena za trženje, pri čemer so izključeni:

7.   Vendar se lahko vrednost tržne proizvodnje izračuna tudi na stopnji „franko odvisna družba“ na podlagi, ki je določena v odstavku 6, če imajo najmanj 90 % delnic ali kapitala odvisne družbe v lasti:

8.   V primeru oddajanja v zunanje izvajanje se vrednost tržne proizvodnje izračuna na stopnji „franko organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev“ in vključuje dodano ekonomsko vrednost dejavnosti, ki jo organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev odda v zunanje izvajanje svojim članom, tretjim osebam ali drugi odvisni družbi, ki ni navedena v odstavku 7.

9.   Kadar je zmanjšanje proizvodnje posledica naravne nesreče, podnebnih razmer, bolezni rastlin ali živali ali napadov škodljivcev, se lahko morebitna odškodnina na podlagi zavarovanja, ki se prejme v zvezi z ukrepi zavarovanja letine ali proizvodnje iz člena 18 ali enakovrednimi ukrepi, ki jih izvaja organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev ali njeni člani proizvajalci, iz teh razlogov vključi v vrednost tržne proizvodnje v dvanajstmesečnem referenčnem obdobju, v katerem se dejansko izplača.

1.   Države članice za vsako organizacijo proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalno organizacijo proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupino proizvajalcev določijo dvanajstmesečno referenčno obdobje, ki se začne ne prej kot 1. januarja tri leta pred letom, za katero se zaprosi za pomoč, in se konča najpozneje 31. decembra v letu pred letom, za katero se zaprosi za pomoč.

Dvanajstmesečno referenčno obdobje je obračunsko obdobje zadevne organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, nadnacionalne organizacije proizvajalcev, nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev ali skupine proizvajalcev.

Metodologija za določitev referenčnega obdobja se med izvajanjem programa ne spreminja, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah.

2.   Države članice določijo, ali se zgornja meja finančne pomoči Unije v operativni sklad vsako leto izračuna bodisi:

3.   Kadar se vrednost tržne proizvodnje proizvoda v zadevnem letu v primerjavi s povprečjem treh predhodnih dvanajstmesečnih referenčnih obdobij zniža za vsaj 35 %, velja:

V obeh primerih organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev pristojnemu organu zadevne države članice dokaže, da so bili navedeni vzroki zunaj njene odgovornosti in nadzora.

Kadar organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev, nadnacionalna organizacija proizvajalcev, nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev zadevni državi članici dokaže, da so bili navedeni vzroki zunaj njene odgovornosti in nadzora ter da je sprejela potrebne preventivne ukrepe, se šteje, da vrednost tržne proizvodnje zadevnega proizvoda predstavlja 100 % njegove povprečne vrednosti v treh predhodnih dvanajstmesečnih referenčnih obdobjih.

1.   Pri določanju ravni nacionalne finančne pomoči v sektorju sadja in zelenjave v skladu s členom 53 Uredbe (EU) 2021/2115 se stopnja organiziranosti v regiji države članice izračuna na podlagi vrednosti sadja in zelenjave, ki se pridelata v zadevni regiji ter ju tržijo organizacije, ter vključuje le tiste proizvode, za katere so navedene organizacije priznane. Smiselno se uporablja člen 31 te uredbe.

2.   Za namene tega člena se upoštevata le sadje in zelenjava, pridelana v regiji iz odstavka 3.

3.   Države članice opredelijo regije, za katere so na voljo podatki za izračun stopnje organiziranosti iz odstavka 1, kot poseben del svojega nacionalnega ozemlja v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihove agronomske in gospodarske značilnosti in njihov regionalni kmetijski potencial oziroma potencial za proizvodnjo sadja in zelenjave ter njihova institucionalna ali upravna struktura.

Seznam regij, ki ga določi država članica, se ne spremeni vsaj pet let, razen kadar je taka sprememba objektivno upravičena, zlasti iz razlogov, ki niso povezani z izračunom stopnje organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji oziroma regijah.

4.   Države članice Komisijo vsako leto do 31. januarja uradno obvestijo o seznamu regij, ki izpolnjujejo merila iz člena 53(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/2115, in o znesku nacionalne finančne pomoči, dodeljene organizacijam proizvajalcev v navedenih regijah.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o vseh spremembah seznama regij.

5.   Organizacija proizvajalcev, ki želi zaprositi za nacionalno finančno pomoč, po potrebi spremeni svoj operativni program.

1.   Omejitev v višini 5 % obsega tržne proizvodnje iz člena 52(6), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115 se izračuna na podlagi povprečja skupnih količin proizvodov, za katere je organizacija proizvajalcev priznana in ki so se v njenem okviru tržili v preteklih treh letih.

2.   V primeru na novo priznanih organizacij proizvajalcev so podatki za tržna leta pred priznanjem naslednji:

1.   Države članice določijo subjekte, ki imajo lahko koristi od intervencij v vinskem sektorju, navedenih v njihovih strateških načrtih SKP. Navedeni subjekti vključujejo upravičence iz odstavkov 2, 3 in 4 ter poklicne organizacije, organizacije proizvajalcev vina, združenja organizacij proizvajalcev vina, začasna ali stalna združenja dveh ali več proizvajalcev vina in medpanožne organizacije.

2.   Države članice določijo, da so pridelovalci vina izključni upravičenci do vrst intervencij „prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov“, „zelena trgatev“ in „zavarovanje letine“ iz člena 58(1), prvi pododstavek, točke (a), (c) oziroma (d), Uredbe (EU) 2021/2115.

3.   Oseba javnega prava ne more imeti koristi od podpore v okviru vrst intervencij v vinskem sektorju. Vendar pa lahko države članice dovolijo, da ima oseba javnega prava koristi od podpore:

4.   Upravičenci do promocije in komuniciranja, ki se izvajata v tretjih državah, iz člena 58(1), prvi pododstavek, točka (k), Uredbe (EU) 2021/2115 so lahko zasebne družbe.

5.   Podpora pa se ne dodeli proizvajalcem, ki obdelujejo nezakonite zasaditve ali površine, zasajene z vinsko trto, za katere ni bilo izdano dovoljenje za zasaditev v skladu s členom 71 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

1.   Za ukrepe iz člena 58(1), prvi pododstavek, točki (a) in (c), Uredbe (EU) 2021/2115 se površina, zasajena s trto, določi z zunanjim perimetrom vseh rastlin vinske trte, ki se mu doda varovalni pas, katerega širina ustreza polovični razdalji med vrstami.

2.   Če se država članica odloči za preverjanje upravičenih stroškov operacij prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ter zelene trgatve izključno na podlagi standardnih lestvic stroškov na enoto, ki temeljijo na merskih enotah, ki niso površina, ali dokazne dokumentacije, ki jo predložijo upravičenci, se lahko pristojni organi odločijo, da ne bodo izmerili zasajene površine iz odstavka 1.

1.   Države članice zagotovijo, da se vrsta intervencije „obnovitev staleža živine po obveznem zakolu iz zdravstvenih razlogov ali zaradi izgub, ki so posledica naravnih nesreč“ iz člena 47(2), točka (e), Uredbe (EU) 2021/2115 izvede šele, ko so sprejeti ukrepi za obvladovanje bolezni v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

2.   Odhodki za obnovitev staleža živine ne presegajo 20 % vseh odhodkov v okviru operativnih programov.

1.   Države članice, ki v svoje strateške načrte SKP vključijo intervencije v zvezi z ohranjanjem, trajnostno rabo in razvojem genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu iz člena 70 Uredbe (EU) 2021/2115, lahko zagotovijo podporo le kot:

Dejavnosti, ki jih zajema vrsta kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti iz prvega pododstavka, točka (a), niso upravičene do podpore v skladu z navedenim pododstavkom, točka (b).

2.   Države članice zagotovijo, da se v okviru kmetijsko-okoljsko-podnebnih obveznosti glede ohranitve ogroženih pasem in rastlinskih sort na kmetijah, ki jim grozi genska erozija, iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (a), zahteva:

3.   Do podpore so upravičene naslednje vrste domačih živali lokalnih pasem iz odstavka 2, točka (a):

4.   Države članice štejejo lokalne pasme iz odstavka 2, točka (a), za upravičene do podpore le, če so izpolnjene naslednje zahteve:

5.   Države članice štejejo, da rastlinskim genskim virom iz odstavka 2, točka (b), grozi genska erozija, če so zagotovljeni zadostni dokazi o genski eroziji, ki temeljijo na znanstvenih rezultatih ali kazalnikih zmanjšanja števila avtohtonih ali primitivnih domačih sort, raznovrstnosti njihove populacije in, kadar je ustrezno, sprememb prevladujoče kmetijske prakse na lokalni ravni.

6.   Države članice zagotovijo, da operacije za ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu iz odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), vključujejo:

7.   Za namene odstavka 1, prvi pododstavek, točka (b), se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.   Za ohranjanje trajnega travinja v zvezi s standardom DKOP 1 iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/2115 države članice zagotovijo, da se delež trajnega travinja v primerjavi s kmetijsko površino ne zmanjša za več kot 5 % glede na referenčni delež, ki ga vsaka država članica določi v svojem strateškem načrtu SKP, tako da se površine trajnega travinja delijo s celotno kmetijsko površino.

Za namen določitve referenčnega deleža iz prvega pododstavka:

2.   Delež trajnega travinja se določi vsako leto na podlagi površin, ki so jih za zadevno leto prijavili upravičenci, ki prejemajo neposredna plačila v skladu z naslovom III, poglavje II, Uredbe (EU) 2021/2115 ali letna plačila v skladu s členi 70, 71 in 72 navedene uredbe, v skladu s členom 67(1) Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (18).

Države članice lahko delež trajnega travinja in referenčni delež določijo na nacionalni, regionalni ali podregionalni ravni, na ravni skupine kmetijskih gospodarstev ali na ravni kmetijskega gospodarstva.

3.   Kadar se ugotovi, da se je delež iz odstavka 2 zmanjšal za več kot 5 % na ravni, na kateri se izvaja standard DKOP 1, zadevna država članica naloži obveznosti na ravni kmetijskih gospodarstev, da nekateri ali vsi kmetje, ki imajo na voljo površine, ki so bile v preteklem obdobju spremenjena iz površin trajnega travinja v površine za drugo uporabo, te površine ponovno spremenijo v površine trajnega travinja ali vzpostavijo površino trajnega travinja.

Če pa absolutna površina trajnega travinja, vzpostavljena v skladu z odstavkom 1, drugi pododstavek, točka (a), v zadevnem letu ostane v mejah 0,5 %, se šteje, da je bila obveznost iz odstavka 1, prvi pododstavek, izpolnjena.

4.   Odstavek 3, prvi pododstavek, se ne uporablja, kadar je zmanjšanje pod prag 5 % posledica prevzetih obveznosti ali obveznosti iz člena 4(4), točki (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2115, zaradi katerih se kmetijska dejavnost na zadevnih površinah ne izvaja več in ki ne vključujejo nasadov božičnih dreves ali gojenja kmetijskih rastlin ali dreves za proizvodnjo energije.

5.   Za namene izračuna deleža iz odstavka 2 se površine, ponovno spremenjene v trajno travinje ali vzpostavljene kot trajno travinje v skladu z odstavkom 3 ali vzpostavljene kot trajno travinje v okviru izvajanja standarda DKOP 1 s strani držav članic, štejejo za trajno travinje od prvega dne ponovne spremembe ali vzpostavitve. Navedene površine se uporabljajo za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin v skladu z opredelitvijo iz člena 4(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115 še najmanj pet zaporednih let po njihovi ponovni spremembi ali vzpostavitvi oziroma za površine, ki se že uporabljajo za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin, še toliko let, da se doseže pet zaporednih let.