(1)

„zadevni škodljivi organizem“ pomeni Anoplophora chinensis (Forster);

(2)

„zadevne rastline“ so rastline za saditev, katerih premer debla ali koreninskega vratu na najširšem delu znaša 1 cm ali več, vrst Acer spp., Aesculus hippocastanum, Alnus spp., Betula spp., Carpinus spp., Citrus spp., Cornus spp., Corylus spp., Cotoneaster spp., Crataegus spp., Fagus spp., Lagerstroemia spp., Malus spp., Melia spp., Ostrya spp., Photinia spp., Platanus spp., Populus spp., Prunus laurocerasus, Pyrus spp., Rosa spp., Salix spp., Ulmus spp. in Vaccinium corymbosum;

(3)

„mesto pridelave“ je mesto pridelave, kakor je določeno v Mednarodnem standardu FAO za fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ISPM) št. 5 (4);

(4)

„gostiteljske rastline“ so rastline za saditev, katerih premer debla ali koreninskega vratu na najširšem delu znaša 1 cm ali več, vrst Acer spp., Aesculus hippocastanum, Alnus spp., Betula spp., Carpinus spp., Chaenomeles spp., Citrus spp., Cornus spp., Corylus spp., Cotoneaster spp., Crataegus spp., Cryptomeria spp., Fagus spp., Ficus spp., Hibiscus spp., Lagerstroemia spp., Malus spp., Melia spp., Morus spp., Ostrya spp., Parrotia spp., Photinia spp., Platanus spp., Populus spp., Prunus laurocerasus, Pyrus spp., Rosa spp., Salix spp., Ulmus spp. in Vaccinium corymbosum;

(5)

„sentinelne rastline“ so zadevne rastline, ki so posebej zasajene za zgodnje ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma in se uporabljajo za spremljanje.

(a)

nacionalna organizacija za varstvo rastlin v zadevni tretji državi je Komisijo pisno obvestila, da je znano, da zadevni škodljivi organizem v navedeni državi ni navzoč ter

(b)

gostiteljskim rastlinam je priloženo fitosanitarno spričevalo, v katerem je v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno, da zadevni škodljivi organizem v zadevni tretji državi ni navzoč.

(a)

člen 3(1), drugi pododstavek;

(b)

člen 8(1), četrti pododstavek;

(c)

člen 9(1), peti pododstavek;

(d)

člen 10(1), četrti pododstavek;

(e)

člen 12(1), tretji in četrti pododstavek.

Za stolpec 1

:

Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2

:

Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3

:

Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4

:

Navedite pristop: Izkoreninjenje ali zadrževanje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5

:

Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite območje VP, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob NO, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6

:

Navedite število in opis lokacij preiskav, tako da za opis izberete enega (ali več) od naslednjih vnosov:

Za stolpec 7

:

Navedite območja tveganja, določena na podlagi biologije škodljivega organizma, navzočnosti gostiteljskih rastlin, ekoloških in podnebnih razmer ter tveganih lokacij.

Za stolpec 8

:

Navedite območja tveganja, vključena v preiskavo, od območij (izberite izmed območij iz stolpca 7).

Za stolpec 9

:

Navedite rastline, plodove, semena, zemljo, pakirni material, les, stroje, vozila, vodo ali drugo z navedbo konkretnega primera.

Za stolpec 10

:

Navedite seznam rastlinskih vrst/rodov – uporabite eno vrstico za vsako rastlinsko vrsto/rod.

Za stolpec 11

:

Navedite mesece leta, v katerih je bila opravljena preiskava.

Za stolpec 12

:

Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“.

Za stolpca 13 in 14

:

Navedite rezultate in po potrebi razpoložljive informacije v ustreznih stolpcih. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo za ugotavljanje navzočnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec) ni bil pridobljen noben rezultat.

Za stolpec 15

:

Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila opravljena preiskava za ugotovitve v varovalnem pasu. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 16 („Opombe“).

—

ciljno populacijo, epidemiološko enoto in enote pregleda,

—

metodo za ugotavljanje navzočnosti in občutljivost metode;

—

dejavnike tveganja, pri čemer se navedejo stopnje tveganja in ustrezna relativna tveganja ter deleži populacije gostiteljskih rastlin.

Za stolpec 1

:

Navedite ime geografskega območja, številko izbruha ali kakršne koli informacije, ki omogočajo identifikacijo tega razmejenega območja (RO), in datum, ko je bilo to območje vzpostavljeno.

Za stolpec 2

:

Navedite velikost RO pred začetkom preiskave.

Za stolpec 3

:

Navedite velikost RO po preiskavi.

Za stolpec 4

:

Navedite pristop: Izkoreninjenje ali zadrževanje. Vključite toliko vrstic, kolikor je potrebno glede na število RO za posamezni škodljivi organizem in pristope, ki se nanašajo na ta območja.

Za stolpec 5

:

Navedite območje RO, na katerem je bila izvedena preiskava, in vključite toliko ločenih vrstic, kolikor je potrebno: napadeno območje (NO) ali varovalni pas (VP), in sicer v ločenih vrsticah. Kadar je to ustrezno, navedite območje VP, na katerem je bila izvedena preiskava (npr. zadnjih 20 km ob NO, v okolici drevesnic itn.), v ločenih vrsticah.

Za stolpec 6

:

Navedite število in opis lokacij preiskave, tako da za opis izberete enega (ali več) od naslednjih vnosov:

Za stolpec 7

:

Navedite mesece leta, v katerih so bile izvedene preiskave.

Za stolpec 8

:

Navedite izbrano ciljno populacijo, pri čemer ustrezno navedite seznam gostiteljskih vrst/rodov in zajeto območje. Ciljna populacija je določena kot sklop enot pregleda. Njena velikost je v primeru kmetijskih območij običajno določena v hektarjih, lahko pa tudi kot partije, polja, rastlinjaki itn. Izbiro utemeljite v osnovnih predpostavkah. Navedite enote pregleda, vključene v preiskavo. „Enota pregleda“ pomeni rastline, dele rastlin, primarne proizvode, materiale, vektorje škodljivih organizmov, ki so bili pregledani za identifikacijo in ugotavljanje navzočnosti škodljivih organizmov.

Za stolpec 9

:

Navedite epidemiološke enote, vključene v preiskavo, vključno z opisom in mersko enoto. „Epidemiološka enota“ pomeni homogeno območje, na katerem bi v primeru navzočnosti škodljivega organizma interakcija med škodljivim organizmom, gostiteljskimi rastlinami ter abiotskimi in biotskimi dejavniki in pogoji privedla do iste epidemiologije. Epidemiološke enote so del ciljne populacije, ki so z vidika epidemiologije homogene in vključujejo vsaj eno gostiteljsko rastlino. V nekaterih primerih se lahko celotna gostiteljska populacija v regiji/na območju/v državi določi za epidemiološko enoto. Lahko gre za regije NUTS, mestna območja, gozdove, rožne vrtove, kmetije ali hektarje. Izbira epidemioloških enot mora biti utemeljena z osnovnimi predpostavkami.

Za stolpec 10

:

Navedite metode, uporabljene pri preiskavi, vključno s številom aktivnosti v posameznem primeru, glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso na voljo, to označite z „ni na voljo“.

Za stolpec 11

:

Navedite oceno učinkovitosti vzorčenja. Učinkovitost vzorčenja pomeni verjetnost izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini. Za vektorje učinkovitost metode pomeni ulov pozitivnega vektorja, kadar je ta prisoten na območju preiskave. Za zemljo pomeni izbiro vzorca zemlje, ki vsebuje škodljivi organizem, kadar je ta prisoten na območju preiskave.

Za stolpec 12

:

„Občutljivost metode“ pomeni verjetnost, da se pri uporabi metode pravilno ugotovi navzočnost škodljivega organizma. Občutljivost metode je določena kot verjetnost, da je rezultat testiranja resnično pozitivnega gostitelja pozitiven. Je zmnožek učinkovitosti vzorčenja (tj. verjetnosti izbire okuženih delov rastline pri okuženi rastlini) in diagnostične občutljivosti (označene kot vizualni pregled in/ali laboratorijski test, uporabljen v postopku identifikacije).

Za stolpec 13

:

Navedite dejavnike tveganja v različnih vrsticah, pri čemer vključite potrebno število vrstic. Za vsak dejavnik tveganja navedite stopnjo tveganja in ustrezno relativno tveganje ter delež gostiteljske populacije.

Za stolpec B

:

Navedite podrobnosti preiskave glede na posebne pravne zahteve za vsak škodljivi organizem. Če informacije za določen stolpec niso relevantne, to označite z „ni relevantno“. Informacije, ki jih je treba navesti v teh stolpcih, so povezane z informacijami v stolpcu 10 „Metode za ugotavljanje navzočnosti“.

Za stolpec 18

:

Navedite število lokacij s pastmi, če se to število razlikuje od števila pasti (stolpec 17) (npr. ista past se uporablja na različnih mestih).

Za stolpec 21

:

Navedite število vzorcev, ki so bili pozitivni ali negativni, ali vzorcev, ki niso določeni. Vzorci, ki niso določeni, so tisti analizirani vzorci, pri katerih zaradi različnih dejavnikov (npr. pod mejo za ugotavljanje navzočnosti, neobdelan, neidentificiran ali star vzorec) ni bil pridobljen noben rezultat.

Za stolpec 22

:

Navedite obvestila o izbruhu za leto, v katerem je bila izvedena preiskava. Številke obvestila o izbruhu ni treba navesti, če se je pristojni organ odločil, da gre pri ugotovitvi za enega od primerov iz člena 14(2), člena 15(2) ali člena 16 Uredbe (EU) 2016/2031. V tem primeru razlog, zakaj niste predložili teh informacij, navedite v stolpcu 25 („Opombe“).

Za stolpec 23

:

Navedite občutljivost preiskave, kot je opredeljena v ISPM 31. Ta vrednost dosežene stopnje zaupanja za odsotnost škodljivega organizma se izračuna na podlagi opravljenih pregledov (in/ali vzorcev) glede na občutljivost metode in privzeto prevalenco.

Za stolpec 24

:

Navedite privzeto prevalenco na podlagi ocene verjetne dejanske prevalence škodljivega organizma na terenu pred preiskavo. Privzeta prevalenca je določena kot cilj preiskave in predstavlja kompromis, ki ga odgovorni za obvladovanje tveganja sprejmejo med tveganjem za navzočnost škodljivega organizma in razpoložljivimi sredstvi za preiskavo. Za preiskavo ugotavljanja navzočnosti je običajno določena vrednost 1 %.